Vodenje ljudi na način A in način B je izraz, ki ga v tem zapisu uporabljam za dve različni obliki komunikacije, oz. vedenja, pri delu z ljudi.
Vabim vas, da si preberete spodnja vprašanja in pri sebi preverite, s katerim od napisanih odgovorov se bolj strinjate. Ali se strinjate z odgovorom pod črko a ali z odgovorom pod črko b. V sebi si odgovorite, kateri od ponujenih odgovorov vam v tem trenutku izgledajo ali zvenijo kot najbolj pravi, ustrezni ali primerni?
Spoznajte in ozavestite, kako na vodenje ljudi gledate v tem trenutku.
Pa začnimo:
1. Kako sprejemate izjave drugih?
a. Pozorno spremljate vsako sogovornikovo besedo in nanjo vedno odgovorite.
b. Pozorno spremljate obrazno mimiko, govorico telesa, višino in barvo glasu in šele nato besede. Vedno odgovarjate na videno, slišano in občuteno.
2. Kako se odzovete, če vas drugi razumejo drugače, kot ste želeli?
a. Vztrajate pri svoji razlagi pomena besed, ker ste prepričani, da jih morajo drugi razumeti isto kot vi.
b. Zavedate se dejstva, da je pomen vaših besed takšen, kot to razume sogovornik in ne v tem, kaj ste vi mislili, ko ste jih povedali.
3. Kaj si mislite, ko podrejenim predajate neka navodila?
a. Domnevate, da vaše besede pomenijo tudi drugim isto, kot vam.
b. Zavedate se, da vaše besede v drugih vzbudijo drugačne predstave, čustvene povezave in pomene od vaših.
4. Kaj si mislite o vaši odgovornosti, ko posredujete podrejenim neka navodila?
a. Navodila in pojasnila dajete jasno in natančno, če pa osebi, ki jih prejema, kaj ni jasno, je njena dolžnost, da vpraša.
b. Navodila in pojasnila dajete jasno in natančno, pri tem pa opazujete sogovornikovo mimiko, telesno govorico in očesne premike, da lahko takoj opazite, če mu kaj ni jasno. Če gre za zelo pomembne stvari, preverite razumevanje.
5. Kako poslušate svoje sodelavce v primeru, če se kaj razburjajo ali protestirajo?
a. Medtem, ko drugi govori, se zberete, uredite misli ter pripravljate na odgovor, da dobro izkoristite trenutek, ko boste lahko govorili vi.
b. Medtem, ko drugi govori, ste 100% z njim. Pri tem ga poslušate, gledate in občutite. Odgovarjate šele, ko res celostno razumete sporočilo sogovornika.
6. Kako se odzivate na napake, ki jih storijo vaši podrejeni?
a. Ko nekdo naredi napako, mu skozi razpravo natančno razlagate, kaj je naredil narobe, pri tem pa uporabljate izraze: “Naredil si …! Ti si …!”
b. Ko nekdo naredi napako, razrešujete primer z izjavami: “Opazil sem… Zdi se mi… Menim da…”
7. Kakšen izraz uporabljate, če kdo naredi napako?
a. Če kdo naredi napako pri delu, za katerega je sicer usposobljen in ima to posledice na učinkovitost ter rezultate, uporabljate izraz: “On je kriv!”
b. Če kdo naredi napako pri delu, za katerega je sicer usposobljen in ima to posledice na učinkovitost ter rezultate, uporabljate izraz: “On je odgovoren!”, ali: “To je njegova odgovornost.”
8. Kako se odzivate, če vas drugi opozorijo na kakšno vašo šibko točko ali napako?
a. Menite, da pretirava, da ima nekaj proti vam, da vam zavida vaš položaj in podobno. Takšne opazke preslišite ali pa te dobronamerne “svetovalce” poučite, da so v zmoti in da ne razumejo vaše vloge in vašega dela.
b. Ste odprti za povratne informacije in jih tudi priznate. Za storjene napake se opravičite. S tem preprečite konflikt in pokažete, da ste tudi vi človek. Vaša dobra podoba je odvisna od tega, da prevzemate odgovornost za svoja dejanja.
9. Kako se odzovete, če so drugi kritični do vas?
a. Če katera vaša odločitev ni bila najbolj pametna in vam sedaj drugi to očitajo, se branite, zanikate njihova dejstva ter naredite vse, da bi jih prepričali, da nimajo prav. To počnete vse dokler, da ne dokažejo nasprotnega
b. Ko pride do kritičnega vrednotenja vaših preteklih, manj pametnih odločitev, priznate vašo vlogo pri tem in prevzemate odgovornost.
10. Kako se odzovete, če je kdo konflikten do vas?
a. Če kdo v konfliktni situaciji v vas usmeri vso nakopičeno energijo, jo prestrežete in mu jo vrnete še z večjo močjo. Naj spozna, da se tudi vi znate tako obnašati in da znate, če se za to odločite, pri tem biti še bolj intenzivni.
b. Energiji, ki jo v konfliktni situaciji sprosti sogovornik, dovolite, da gre mimo vas. Zavedate se, da je šele po tej sprostitvi možno z njim komunicirati s pomočjo logike in razuma.
11. Kaj menite o čustvih v poslovni komunikaciji?
a. Prepričani ste, da nikoli ni dobro pokazati, kaj čutite. Čustva ne sodijo v poslovno komunikacijo. Čustva so motnja.
b. Čustva so del nas. Zavedate se, da z njimi dosegate boljšo povezavo z drugimi. Še posebej je poznavanje čustev pomembno pri zahtevnejših in občutljivejših pogovorih.
12. Kako se odzivate in obnašate, če se vam v službi prebudijo kakšna čustva?
a. Če se v komunikaciji pri vas pojavijo čustva žalosti, užaljenosti in jeze, jih prikrivate. To počnete celo takrat, ko vas drugi opozorijo, da ste videti jezni, razburjeni, žalostni, razočarani …
b. Ko začutite, da se v vas nabirajo manj prijetna čustva in občutki, to priznate in najdete načine, kako to nakopičeno energijo sprostiti na zdrav način.
13. Kako se lotite zadeve, če se je treba o čem pogoditi s podrejenimi?
a. Pri nesporazumih in nasprotovanjih gre za to, kdo bo zmagal. Kdo bo »nadmudril« drugega.
b. Prepričani ste, da se nesporazumi in nasprotovanja začnejo s skrajnimi cilji in zahtevami, zaključijo pa se lahko s soglasjem, kjer obe strani dobita del tistega, kar je eni in drugi strani pomembno.
14. Kako se počutite, če drugi širijo v podjetju kakšne govorice o vas?
a. Ko drugi o vas, vašem vedenju, vaših odločitvah, vaši osebnosti… govorijo stvari, ki vam niso všeč, se razburite. Njim tudi pripišete odgovornost za vaše slabo počutje, jezo in razdraženost.
b. To kar drugi govorijo o vašem vedenju, vaših odločitvah, vaši osebnosti… je le neko mnenje. Zavedate se, da temu lahko pripišete pomen le vi sami. Če se ujezite ali razburite, veste, da ste se za to odločili sami in je to bila vaša izbira.
15. Kako ukrepate, če se vam v komunikaciji s kom pričnejo stopnjevati manj prijetna čustva?
a. Ko v komunikaciji pridete do točke, da postanete jezni, nezadovoljni, užaljeni in razdraženi, je za druge bolje, da z vami pričnejo komunicirati bolj previdno, sicer boste eksplodirali. To jim daste tudi jasno vedeti.
b. Ko začutite, da postaja obvladovanje čustev nekontrolirano, predlagate odložitev nadaljnjih pogovorov za toliko časa, da se umirite. Veste, da je vaša avtoriteta povezana s tem, kako znate upravljati in voditi sebe. Ko se umirite, nadaljujete s komunikacijo.
In sedaj vprašanje: “V kolikšni meri je pri vas prisotno vodenje ljudi na način a in v kolikšni na način b?
- Kolikokrat ste se strinjali z odgovori pod črko a?
- Kolikokrat ste se strinjali z odgovori pod točko b?
Pod točko a so oblike vedenja in strategije, značilne za osebo, ki pretežno deluje v vlogi »kritično starševske« osebe. Značilnosti tega vedenja so: nadzor, kriticizem, moč, dominantnost, obtoževanje …
Pod točko b pa so oblike vedenja in strategije, ki so značilne za vlogo »odrasle« osebe. Značilnosti tega vedenja so: odprtost, spoštovanje, realnost pri obravnavi napak in rezultatov …
Če želite razvijati vaše sodelavce in jih narediti za bolj samostojne, razvijate pri sebi veščine in kompetence sodobnega vodje, izbirajte za vodenje ljudi večkrat oblike vedenja, jih označuje črka b.
V kolikor so vam te spremembe prevelik izziv, se odločite za udeležbo na treningu vodstvenih veščin ali nevrolingvističnega programiranja (NLP). Ali pa se odločite za podporo coacha.
Splača se vam napredovati. Zakaj? Ker bo vaše vodenje ljudi s tem postalo še uspešnejše in učinkovitejše.
Zapisal:
Marjan Račnik, >> NLP trener, >> poslovni trener, >> izvajalec team building programov, >> coach, >> avtor dveh knjig za vodje: Postani najboljši vodja in Postani vodja sprememb
GSM: 051 362 153