Usposabljanje na delovnem mestu je način učenja, kjer se zaposleni učijo potrebnih veščin za delo neposredno v delovnem okolju. Tam, kjer njihovo redno delo poteka. Za razliko od drugih oblik učenja, ki jih izvajajo učitelji, predavatelji ali trenerji, ta vrsta učenja večinoma poteka pod vodstvom inštruktorja ali mentorja. To so lahko osebe, ki v podjetju opravljajo le funkcije inštruiranja, učenja itn. ali pa delajo še kaj drugega. Pogosto to počnejo nadrejeni vodje, preddelavci in razni posamezniki. Nekateri od njih imajo znanje in kompetence za to aktivnost, nekateri pa ne.
Praktično učenje na delovnem mestu ima to prednost, da se »učenec« uči med opravljanjem dejansko koristnega dela. Hkrati se uči in opravlja delo, za katerega je tudi plačan. To učenje praviloma ne predstavlja nekih izrazitih dodatnih stroškov niti delodajalcu niti zaposlenemu. Osebi, ki se uči nečesa novega tudi ne predstavlja nobenih izrazitih dodatnih časovnih, finančnih, logističnih ali organizacijskih težav. Delo in učenje se spontano prepletata in nista ločeni zadevi. Oboje služi ustvarjanju dejanske vrednosti za delodajalca kakor tudi za zaposlenega.
Spoznaje NLP, najboljšo metodo za osvojitev veščin mentorstva in usposabljanja ob delu
Kaj so najpogostejši razlogi za usposabljanje med delovnim procesom?
Najpogostejši razlogi za izvajanje učenja zaposlenih med delovnim procesom so naslednji:
- Ker za nekatere dejavnosti in poklicne kategorije ni organiziranega formalnega izobraževanja v izobraževalnih inštitucijah, v teh organizacijah/podjetjih sami poskrbijo za usposobitev ustrezno kvalificiranega kadra.
- Formalno usposobljenim mladim osebam, ki pridejo iz šol, se z usposabljanjem v realnih delovnih okoliščinah omogoči hitrejše povezovanje teorije iz šole/fakultete z dejansko prakso v organizaciji ali podjetju.
- Praktično učenje ob delu zapolnjuje vrzel med potrebnimi kompetencami nekega delovnega mesta in predhodno že osvojenim znanjem iz šole, fakultete, od prejšnjega delovnega mesta ali delodajalca …
- Že obstoječe zaposlene je včasih potrebno naučiti opravljati več različnih delovnih nalog zaradi različnih razlogov. Recimo: zaradi sezonskega nihanja naročil, zaradi nadomeščanja ob izostankih z dela (dopust, bolniška odsotnost, izobraževanja izven podjetja …).
- Zaradi uvajanja sprememb in zaradi optimizacije procesov je potrebno zaposlenim omogočiti, da osvojijo vsa potrebna znanja, sicer sprememb in optimizacije ni možno realizirati.
Usposabljanje v realnih delovnih okoliščinah, na delovnem mestu, poteka z opazovanjem in posnemanjem tistih, ki neka delovna opravila že obvladajo. »Učenci« najprej opazujejo svojega vzornika ali vzornico, kako opravlja delo, nato pa si prizadevajo to storiti na enak ali podoben način tudi sami.
Izobraževanje na delovnem mestu ima svoje prednosti in slabosti, ki jih je vredno pogledati skozi »očala« realnosti in dejstev. Čeprav izgleda, da je ta oblika najcenejša, tako sem to zapisal tudi v naslovu tega prispevka, to ni absolutno dejstvo. Najcenejše je le, če izločite dejavnike, ki jih v nadaljevanju navajam kot slabosti tovrstnega učenja in usposabljanja delovne sile.
Spoznaje NLP, najboljšo metodo za osvojitev veščin mentorstva in usposabljanja ob delu
Kaj so prednosti usposabljanja na delovnem mestu?
Prednosti usposabljanja na delovnem mestu:
- Poteka v času delovnega procesa.
- Je neformalno, spontano in praktično.
- Osvaja se celovito, preko vseh čutno zaznavnih kanalov.
- Vajenec, pripravnik, »učenec« pridobiva izkušnje in ne samo teoretičnega znanja
- Je najcenejše za podjetje in za »učence«, vajence, pripravnike, če je kvalitetno izvedeno.
- Udeleženci učnega programa (»učenci, vajenci, pripravniki …) so motivirani za učenje.
- Ni teorije in splošnih opisov, kar se dogaja pri teoretičnem učenju v učilnici.
Kaj so slabosti usposabljanja na delovnem mestu?
Slabosti usposabljanja na delovnem mestu:
- Če so »učenci« v smislu potrebnih kompetenc popolni začetniki in še ne poznajo nobenih nujnih teoretičnih osnov za opravljanje predvidenega dela, je takšno učenje precejšnja motnja za delovni proces.
- Osebe, ki vodijo in izvajajo programe usposabljanje nimajo znanja in izkušenj, kako učinkovito učiti ali izvajati mentorstvo. Če so za to zadolženi precej zaposleni vodje ali specialisti za posamična področja, jim je to dodatno, včasih tudi odvečno breme.
- Od vodij, inštruktorjev, mentorjev in vzornikov, ki nimajo znanja o prenašanju znanja na novince, se »učenci« naprej naučijo ravno vsega tistega, kar pri vzornikih ni ravno bleščeče. Če je inštruktor, učitelj, mentor…, nergač, kršitelj pravil, pesimist, ne prevzema odgovornosti…, se bo tega zelo hitro naučil tudi vajenec, »učenec« oz. pripravnik.
- Če program ni sistematično organiziran, povzroča zmedo in nezadovoljstvo pri vseh vpletenih. »Učenci«, vajenci ali pripravniki so slabovoljni, ker od njih pričakujejo rezultate, vodje, mentorji in inštruktorji so pa slabovoljni ker nimajo potrpljenja za ponavljanje učnih vsebin, ki so jih vsaj enkrat že pokazali in razložili.
- Če so na delovnem mestu, kjer poteka usposabljanje, nevarne naprave in stroji ali zdravju škodljiva sredstva (kemične snovi, žareča talina kovine ali stekla …), je potrebno upoštevati tveganje za poškodbe ali nesreče. Morebitne poškodbe in posledično izplačevanje odškodnin in stroškov sodnih postopkov lahko povzroči podjetju znatne finančne stroške, odgovornim vodjem pa v primeru zelo hudih poškodb občutek slabe vesti, ker niso ustrezno poskrbeli za varnost.
Spoznaje NLP, najboljšo metodo za osvojitev veščin mentorstva in usposabljanja ob delu
Zapisal:
Marjan Račnik, >> NLP trener, >> poslovni trener, >> izvajalec team building programov, >> coach, >> avtor dveh knjig za vodje: Postani najboljši vodja in Postani vodja sprememb
GSM: 051 362 153