Reševanje konfliktov je zelo pomembna veščina vodij. Konflikti so običajen in normalen pojav v medosebnih odnosih in pri komunikaciji. Res je, da so nekateri konflikti destruktivni in uničujejo odnose, drugi so pa konstruktivnimi in povzročajo koristne spremembe.
Pa vi, kakšno je vaše mnenje o konfliktih?
- Kako se odzivate na konflikte?
- Jih znate razumeti, obvladovati in reševati?
- Ste se jih pripravljeni naučiti upravljati?
Spoznaje NLP, odlično metodo za delo z ljudmi, za komunikacijo, razvoj talentov, in za timsko delo
Pri konfliktih spoštujte drugačnost
Poskrbite, da se vaš sogovornik počuti sprejetega, slišanega ter varnega. Tudi v konfliktni situaciji. Konflikt je nekaj drugega kot nasilje. Konflikt je soočanje nasprotnih ineteresov, kar je normalna zadeva. Pomembno je, da človeka sprejmemo in se do njega spoštljivo vedemo tudi, če nas kdaj njegovo vedenje čudi. Ljudje smo različni. Nobenega smisla nima ugotavljati, kdo ima bolj prav.
Konstruktivno reševanje konfliktov
Konstruktivno, ciljno reševanje konfliktov je zdravo in koristno. Potrebno se ga je le naučiti. Dobro rešeni konflikti poglobijo odnose. Za konflitno situacijo ali stanje velja: če menim, da nisem jaz tisti, ki bi lahko prispeval nekaj k temu, da bo konflikt rešen, potem sem tisti, ki ga pomaga ohranjati. Naredite prvi korak. Princip sodelovanja obeh strani je ključen pri uspešnem reševanju konfliktov.
Rezulat konflikta naj bo zadovoljstvo obeh strani
Zmagam – zgubiš način rešitve konflikta povzroča strah, žalost in jezo, kar slabo vpliva na odnos. Smisel reševanja konflikta je doseči dogovor ali kompromis, da se bosta oba v odnosu počutila bolje. Na dolgi rok je najboljši način rešitve zmagam: zmagaš (WIN : WIN).
Jasno izrazite kaj si želite
Pogovor usmerjajte na to kaj želite in pričakujete in ne na to, česa ne želite in ne pričakujete. Namesto, da rečete »O tem se zdaj ne bova pogovarjala,« recite raje: »Predlagam, da se sedaj do konca pogovoriva o temi, ki sva jo odprla, kasneje pa se lahko tudi o tej, ki ste jo sedaj omenili«. Drugim na ta način jasno nakažemo, kaj želimo in jim damo vedeti, da smo zainteresirani za rešitev. S tem pristopom se držimo pogovora o problemu, zaradi katerega smo pogovor načeli in ne vpletamo drugih problemov, ki pozornost preusmerijo drugam.
Ko začutite svoja čustva in občutke jih izrazite
Izrazite svoje občutke in čustva. Teh nihče ne more zanikati in tudi sami moramo dosledno sprejemati čustva drugih. Čustva enostavno so, ne moremo jih uničiti. Vsa so dobra, ker nam govorijo o tem, kako na nas vplivajo nekateri dejavniki. Govorimo o prijetnih in manj prijetnih čustvih in ne o pozitivnih in negativnih. Vsa so dovoljena ter so del nas. Vredno se jih je naučiti izražati na sprejemljiv način. Vedenje je možno dokaj hitro spremeniti z našo odločitvijo, čustev pa ne. Pojavijo se iznenada. In ko se pojavijo, so pač tam. Zanimivo je, če čustva in občutke sogovorniku opišemo v obliki simptoma. Ko se npr. pojavi čustvo jeze in užaljenosti z občutkom teže v želodcu, rečemo: »Ob tej vaši izjavi se mi je pojavila težka kepa, ki jo čutim v želodcu. Res je težka. Verjetno je tako težka, ker z izjavo pretiravate. Bi se lahko prosim pogovarjala o dejanskem stanju?« Včasih deluje kakšnemu moškemu to opisovanje simptomov otročje. Njegova stvar in izbira. Je pa zanimivo, da ta pristop zelo deluje. Zakaj? Ker opisuje konkretno zaznavanje, ki je razumljivo vsakomur. Če komu rečete: Sedaj ste me pa ujezili in užalili!«, drugi nima točne predstave o tem, kako to doživljate.
Samospoštovanje
Bolj kot cenimo sami sebe in manj ko se primerjamo z drugimi, bolj uspešni smo v tistem kar je pomembno za nas. Ljudje se do nas vedejo na način, kot jih naučimo in jim dovolimo. Ko se spoštujemo, znamo na morebitne žaljive besede in izjave drugih odgovarjati mirno, zbrano ter samozavestno. Nihče nas ne more užaliti, dokler mu tega sami ne dopustimo. Prvazaprav, dokler si tega ne dopustimo sami sebi. Če je kdo do nas žaljiv se je smiselno vprašati: »Kaj bi se moralo meni zgoditi v življenju, da bi se vedel na takšen način? Kaj je dober namen v vedenju te osebe, da se sedaj do mene obnaša na ta način? S čim sem pri tej osebi uspel izzvati takšno vedenje?«
Proaktivno delovanje
PROAKTIVNO oziroma VZGIBNO delovanje je povzročanje premikov in ne čakanje, da se bo kaj zgodilo samo od sebe. Proaktivne osebe večino svoje energije in časa namenijo zadevam na katere imajo vpliv. To so:
- njihove misli,
- njihova čustva
- njihovo vedenje in neposredno delovanje
Usmerite svoje misli, čustva in delovanje v to, kar si želite, da bi naj bil dolgoročen cilj sestankov, pogajanj,dorovorov in razgovorov. S tem boste konflikte omejili na minimum.
Spoznaje NLP, odlično metodo za delo z ljudmi, za komunikacijo, razvoj talentov, in za timsko delo
Zapisal:
Marjan Račnik, >> NLP trener, >> poslovni trener, >> izvajalec team building programov, >> coach, >> avtor dveh knjig za vodje: Postani najboljši vodja in Postani vodja sprememb
GSM: 051 362 153