V teh dneh (to sem zapisal 16. marca 2020), ko so v naši državi zaradi pandemije korona virusa izredne razmere, je zaradi uredbe o prepovedi zbiranja in druženja na javnih mestih kljub vsemu smiselno kvalitetno izrabljati svoj čas. Odločil sem se, da danes objavim članek, ki nima veze z mojo poslovno dejavnostjo temveč z življenjem na splošno – s hrano, ki sama raste v naravi. V Sloveniji baje raste v naravi preko 1500 samoniklih užitnih rastlin.    

Vabim vas, da se v naslednjih dveh tednih naučite poleg regrata in čemaža (če ga že poznate) uporabljati še vsaj dve užitni divji rastlini.

To sta:

  • velika kopriva in
  • regačica.

Obe, ki ju navajam, spadata med užitnimi divjimi rastlinami v kategorijo A in ju do nadmorske višine 400 metrov v teh dneh zagotovo že najdete. Obe sta izjemno bogati z minerali in vitamini za krepitev imunskega sistema, kar je v tem trenutku najboljša garancija za ohranitev zdravja.  

Zakaj vas vabim, da pričnete nabirati in uporabljati ti dve rastlini:

  • da se v nastali situaciji zaposlite s stvarmi, ki imajo za vas uporabno vrednost,
  • da se naučite česa novega in uporabnega, kar ima z vas dolgoročno koristne učinke,
  • če imate šoloobvezne otroke, da jih zaposlite in naučite česa novega, predvsem, skladno s sedanjo situacijo, kako izkoristiti obstoječe naravne vire za preživetje in za izboljševanje telesne odpornosti,
  • da boste šli iz hiše in stanovanja na prosto; seveda na območja, kjer ni drugih ljudi in se boste lahko nadihali svežega zraka,
  • da poskrbite za okrepitev imunskega sistema z živo hrano, ki je polna mineralov in vitaminov.

Kopriva

Poiščite veliko koprivo. Njena sorodnica “mrtva kopriva” za zdravje sicer ni škodljiva, a za zdravje niti približno ni tako koristna kot velika kopriva. Velika kopriva je tista, ki vas opeče, če se dotaknete spodnje površine na listih, kjer ima nežne dlačice. Ob tem dotiku se nežno opečete. To lahko tudi povzroči na koži rdečico ali mehurje. Ta opeklina je neškodljiva. Sam osebno pogosto nabiram koprive kar s prosto roko. V spomladanskem času že nekaj let, dva do trikrat na teden, zaužijem med 10 in 20 dag kopriv na različne načine. Koprive občasno zaužijem tudi kadarkoli čez celo leto. Na mestih, kjer jih pogosto nabiram, ali požanjem, znova zrastejo nove – mlade koprive.           

Če kopriv še ne uživate jih začnite uporabljati postopoma, morda le vsak drugi ali tretji dan v tednu cca. 5 – 10 dag na odraslo osebo. Zakaj tako? Koprive se zelo čistilne za telo in v telesu sprožijo zelo močno čistilno akcijo in toploto v telesu. Pri pretiranem vsakodnevnem uživanju kuhanih ali dušenih kopriv se lahko tudi poveča zgago v želodcu. “Poslušajte” svoje telo, kako prenaša koprive. Če vam ne bo povsem prijetno zmanjšajte količino.    

Pozitivni učinki, če dva ali trikrat tedensko v prehrano vključite veliko  koprivo, so:   

  • okrepite si imunski sistem,
  • ožilje se okrepi in postane bolj prožno
  • izboljša se presnova,
  • izboljša se delovanje jeter in žolčnika. 

Nekaj receptov, kjer za eno odraslo osebo skupno uporabite cca. 10 do 20 dag svežih kopriv so:

Koprivna omleta: koprive nasekljajte in umešajte v jajčno omleto. To je zame zelo pogost obrok za zajtrk. 

Koprive v zelenjavni ali mesni rižoti: koprive malce podušite na čebuli in umešajte v rižoto. Lahko tudi v kuhano ali dušeno proseno ali ajdovo kašo.

Koprive v solati (zeleni ali fižolovi): koprive rahlo podušite, da se deformirajo pekoče dlačice na listih. Lahko jih uporabite tudi presne oz. surove, če jih predhodno  zmiksate in nato vmešate v solato.

Koprive v juhi: koprive lahko uporabite v juhah na več načinov. Od tega, da naredite samostojno kremasto koprivno juho ali pa jih dodate ostali zelenjavi v zelenjavni juhi. Če koprive kuhate, uporabite tudi tekočino, saj je v njej obilo koristnih mineralov kjer sta močno zastopana kalcij in magnezij. 

Med ljudmi najbolj znana pa je  “Špinača” iz kopriv:

Na spletu lahko najdete obilo receptov za jedi s koprivami. Recimo kaj takšnega: https://www.thekitchn.com/stinging-nettles-8-recipes-for-145582

 

Regačica

Regačica (Aegopodium podagraria), ki je za mnoge vrtičkarje nadležen plevel, je ena od najkvalitetnejših samoniklih užitnih rastlin. Rimljani so regačico gojili kot zelenjavo, za ta namen pa se je uporabljala tudi še v srednjem veku. Danes jo kot užitno rastlino pozna zelo malo ljudi, čeprav jo lahko najdemo na vsakem vrtu in je tudi zelo razširjena v naravi. Botanično spada v isto skupino rastlin kot komarček, zelena, korenje, pastinak … Regačico ponekod poimenujejo z nazivom kozja noga ali pa samojeja. Poleg obilo vitamina C in A vsebuje veliko rudninskih snovi in mikroelementov, čreslovine, grenčine.

Kašna je regačica lahko vidite v tem video posnetku:  https://www.youtube.com/watch?v=7vNWc50VVeM

Mlad poganjek regačice ima zelo izrazit okus, ki je povsem podoben mlademu svežemu korenčku.

Regačica nam je na voljo vse leto, od zgodnje pomladi do pozne jeseni, najbolj uporabna pa je sveže nabrana. Uživamo jo lahko presno ali termično obdelano. V priljubljeni goveji juhi jo uporabljamo podobno kot luštrek ali zeleno. Sedaj spomladi so izjemno okusni mladi poganjki regačice, ki najbolj teknejo kot dodatek v solatah in kot priloga v sendvičih. Odlični so tudi kot dodatek v presnih sadnih in zelenjavnih sokovih.         

Jaz uporabljam regačico precej pogosto: 

Namazi: Čimbolj mlade poganjke nasekljam in dodajam v namaze s skuto ali kislo smetano.    

Dodatek v solatah: nasekljane mlade poganjke dodajam v vse zelene solate ter v solate s fižolom, čičeriko ali s sladko koruzo. 

Priloga z dušeno zelenjavo: regačico dušim skupaj s čebulo (ali porom), korenčkom, bučkami, brokolijem, koprivami, paradižnikom, papriko …  To zelenjavno prilogo dodajam k rižu, avdovi kaši, proseni kaši … Včasih tudi k testeninam  ali pire krompirju.     

https://druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/61-21-ZaTeloInDuso-2    

Nekaj splošnih priporočil za nabiranje divjih užitnih rastlin

  • Naučite se prepoznati in uporabljati vsaj 20 enostavnih in preprostih samoniklih rastlin, ki jih lahko pogosto najdete preko celega leta.
  • Nabirajte samo tiste rastline, ki jih res dobro poznate.
  • Naučite se opazovati rastline v različnih rastnih obdobjih, da se jih naučite ločiti od strupenih.
  • Nikoli ne nabirajte redkih rastlin, še posebej ne tistih, ki so zaščitene.
  • Za hrano in uživanje nabirajte rastline na mestih, ki so stran od prometnih cest, onesnaženih območij, naselij, intenzivnih kmetijskih zemljišč, blatnih in prašnih mest.
  • Ne nabirajte rastlin, ki so uvele ali poškodovane.

V Sloveniji je priznan poznavalec “divje hrane” in avtor knjig s tega področja, Dario Cortese:  https://siol.net/trendi/zdravo-zivljenje/po-hrano-v-tivoli-ali-kaksen-drug-mestni-park-425025