Komunikacija in dober komunikacijski stik s sogovornikom je osnova uspešne izmenjave informacij, predaje navodil drugim in vplivanje na druge. V zvezi s tem z vami delim svoje razmišljanje.
Iz otroštva se spomnim dogodka, ko smo nekega poletnega dne spravljali seno. Pokošene in posušene je bilo precej trave in v popoldnevu, ko smo se jo namenili spraviti pod streho, se je obetal še dež. V tistem času sta pri naši hiši stanovala tudi dva moja strica, oba sta bila zaposlena, sta pa oba popoldan po službi pri takšnih delih pomagala.
Tisti, ki smo bili doma smo vsi že pojedli kosilo, šli vsak po svoje orodje in bili ravno na dvorišču, ko se je z mopedom pripeljal iz službe še eden od stricev. Komaj je ugasnil motor, že mu je oče hitro in nervozno naročal, ne da bi ga sploh pozdravil: ‘’Na štedilniku te čaka kosilo, hitro pojej in pridi v spodnji travnik, tam mi boš pomagal nalagati seno na voz.’’
Stric je najprej izustil sočno kletvico, očetu oponesel, da bi ga lahko najprej vsaj pozdravil in da naj mu za božjo voljo pusti, da v miru poje kosilo. Tam ob mopedu sta se nekaj časa še oba prepirala, vsak je drugemu dokazoval svoj prav in ko smo kasneje v travniku vsi delali vsak svoje delo, sta bila oba nestrpna, jezna in nezadovoljna. Čeprav sem bil otrok, star nekje 8 let, se mi je zdelo, da nekaj pri očetovem pristopu ni bilo najboljše.
Mnogo kasneje, ko sem se srečal z NLP-jem in se pričel učiti komunikacijskih spretnosti, sem ugotovil, da oče ni upošteval osnovnega načela v komunikaciji: ni vzpostavil dobrega stika. Ukvarjal se je le s svojim problemom, svojimi cilji in svojimi občutki. Imel je sicer dober namen, želel je, da čimprej opravimo delo in spravimo seno pod streho v suhem stanju, a bi se zanesljivo lahko našlo tisto eno minuto, za vzpostavitev stika.
Vredno se je zavedati, če človeka, na katerega se obračamo najprej lepo pozdravimo, se vanj in njegova čustva vživimo, ga kaj prijaznega ali vzpodbudnega vprašamo, se zadeve odvijajo povsem drugače. Nagovorjeni se boljše počuti in je bolj pripravljen poslušati ter se odzivati na tistega, ki se nanj obrača. In vse to lahko traja od ene minute do treh; morda kdaj tudi malenkost več, odvisno od situacije. Vložiti do tri minute v to, da se pogovor prične odvijati v prijaznem in sodelujočem vzdušju, je investicija, s katero gradimo odnos. V tem času bolj poslušamo in tankočutno sprašujemo po stvareh, o katerih se sogovornik rad pogovarja.
Kadar osebo, s katero se pričnemo pogovarjati, poslušamo aktivno in celostno, dobi občutek, da smo res pozorni do nje. Pri tem jo zrcalimo oziroma uporabljamo skladno telesno govorico (kimamo z glavo, ohranjamo očesni stik, uporabljamo skladne telesne gibe). Pomembno je , da se zanimamo za vsebino in to s telesno govorico tudi pokažemo. Če sedimo, smo npr. rahlo nagnjeni naprej, roke so v odprtem – radovednem položaju, stopala so na tleh oz. noge niso prekrižane. Da se stik še okrepi, si moramo prizadevatii, da čimbolj začutimo, kar doživlja govorec. Po potrebi uporabljamo preproste besedne odzive kot so: ‘’Aha! Razumem! Jasno! Ja?! Povej! In potem? …’’ Zelo je uporabno, če vprašalno ponovimo zadnjo besedo, s katero je zaključil pripovedovanje. S tem mu nakažemo naj pove še več.
In kako se odzvati, če imamo drugačno mnenje?
V kolikor se z vsem kar govori sogovornik ne strinjamo, se je najbolje v tej fazi odzvati z besedo: ‘’Zanimivo’’. Ker imamo namen vzpostaviti dober stik, je najbolje, da ostanemo mirni in sprejmemo sogovornikov pogled na svet, pri tem pa opustimo vrednotenje ali kritiko. Ker kritika povzroča obrambno reakcijo, bi z njo onemogočili nadaljnje kvalitetno sodelovanje. V kolikor želimo pri sogovorniku doseči, da nekaj spremni (npr. neko mnenje), se mora počutiti varnega. Morebitno spremembo bomo lahko dosegli, ko bomo v dobrem stiku in ko se bomo tega lotili taktično. Seveda, če je to sploh potrebno in skladno s ciljem, ki ga želimo doseči v komunikacijskem odnosu s sogovornikom. Pozornost, energijo ter prizadevanje je najbolje usmeriti v to, kar doprinaša k doseganju najinega skupnega cilja.
Po čem vemo, da smo z nekom vzpostavili dober stik?
Najprej je pomembno, da imava na vsebinski ravni oba enako temo in uporabljava enak besednjak (strokovni ali poljudni). Na ravni odnosov je pomembno, da sva oba v enakem čustvenem položaju, kjer kvaliteto odnosa povezuje hitrost govorjenja, višina glasu, ritem, jakost, izrazni jezik (narečje, naglas, sleng…). Pomembna je tudi usklajenost telesne govorice s sogovornikom. Mišljena je gestikulacija, obrazna mimika, telesna drža, dihanje… Nenazadnje pa je bistvena še sistemska raven, saj gre pri njej za medsebojno usklajenost na področju spoštovanja vrednot, kulture, religije…