Čustvena inteligenca je pomemben dejavnik uspešnosti posameznika v vsakodnevnih poslovnih in osebnih okoliščinah. Čustvena inteligentnost kaže, kaj so človekove čustvene potrebe, kako upravlja s svojimi čustvenimi stanji in kakšne so njegove dejansko živete vrednote. Čustveno inteligenco lahko opazimo v posameznikovem načinu delovanja in v vedenju.
Nekoč je bilo za zaposlenega dovolj, da je imel ustrezno izobrazbo in strokovno usposobljenost. V današnjih časih, ko je poudarjeno timsko delo, pa so pomembne tudi osebne kakovosti delavca. Visok inteligenčni kvocient ni več odločilno merilo uspešnosti, je pa res, da je marsikje temeljni pogoj za vstop v visoko storilnostno naravnano okolje.
Pri delu v skupinah oz. timih je posameznik lahko uspešen, če se zaveda svojih zmogljivosti, tako fizičnih, umskih kot tudi psihičnih. Bolj kot je delo zahtevno, bolj je čustvena inteligenca odločilna za njegov uspeh. To še posebej velja za delovna mesta, ki so povezana s komunikacijo z različnimi tipi ljudi. Najsi gre za vodenje, izobraževanje, mentorstvo, prodajo, nabavo, odnose z javnostjo … pri vsem tem je obilo spremenljivk, ki jih ustvarja nepredvidljiva človeška raznolikost. Čustveno odzivanje v odnosu do sodelavcev, strank oz. vseh tistih, s katerimi stopamo v medsebojne odnose, odločilno vpliva na učinkovitost in rezultate.
Vsa manj prijetna čustva, ki se kopičijo v nas – jeza, žalost, zavist, razočaranje, strah, …so sicer normalna, a ko začnejo prevladovati, postane počutje manj prijetno. To seveda vpliva na zmanjšano ustvarjalnost, učinkovitost, pojavi se pesimizem, okrnjeno pa je tudi odprto sodelovanje s sodelavci. Čustva močno sooblikujejo sposobnost aktivnega in pozitivnega spoprijemanja z neprijetnimi dogodki ter vplivajo na nadzor impulzov. Za soočanje z vsemi temi stanji je potrebna dobro razvita čustvena inteligenca.
Vsi imamo pluse in minuse
Ko govorimo o čustveni inteligenci, se moramo zavedati, da imamo vsi dobre strani, pa tudi tiste, ki nas omejujejo. Nihče ni popoln. Lastnosti, ki so v kakšnem poklicu in okolju moteče, so lahko v drugem primeru povsem sprejemljive. Bistveni sestavini čustvene inteligence sta prilagodljiva sposobnost reševanja problemov ter realno ocenjevanje situacij.
Čustvena inteligenca je za zaposlene na ključnih delovnih mestih, tukaj je še posebej poudarek na osebah, ki so menedžerji, vodje, učitelji, coachi, moderatorji, prodajalci … pogoj za učinkovito uporabo razumske inteligence. Razum brez čustvene inteligence ne deluje optimalno, temveč precej omejeno. Zavedanje lastnih in tujih čustev je del miselnih procesov in s pravilnim razumevanjem tega, je človek bolj sposoben primernega odzivanja na določene situacije.
Pod pojmom čustvena inteligentnost razumemo dvoje:
- Znotrajosebna (intrapersonalna) inteligenca je emocionalno samozavedanje, asertivnost – sposobnost sprejemanja in izražanja lastnih čustev, prepričanj in misli, zavzemanje za svoje pravice na konstruktiven način, samospoštovanje, samo-aktualizacija ter neodvisnost.
- Medosebna (interpersonalna) inteligentnost pomeni sposobnost empatičnega doživljanja drugih, sposobnost ustvarjanja in vzdrževanja vzajemno zadovoljnih medosebnih odnosov ter družbena odgovornost – sposobnost biti konstruktiven član skupine.
Čustvena inteligenca in odnos do življenja
Kdor se zavestno odloči, da so njegove zelo bistvene vrednote sreča, ljubezen, osebna rast in razvoj in se na tem področju dodatno usposablja, ima večje sposobnosti za uživanje v življenju in za optimizem.
Čustveno inteligentni ljudje se zavedajo samih sebe, razumejo svoje razpoloženje, poznajo svoja čustva in motivacijske vzvode ter učinke svojega delovanja na druge ljudi. Tudi svoje sposobnosti ocenjujejo realno. V delovnem okolju je čustveno inteligenten delavec sposoben nadzorovati notranje impulze, je vreden zaupanja in deluje pošteno. Spremembam se zlahka prilagaja ter pri sprejemanju odločitev upošteva tudi čustva sodelavcev. Ponavadi so takšni ljudje bolj prepričljivi, znajo bolje motivirati sebe in druge, delati v timu in hitro navezovati družabne stike. Predvsem za delavce, ki veliko delajo z ljudmi, je tovrstna inteligentnost ključna, sicer se jim njihovo delo lahko zdi prezahtevno, stresno in morda tudi neprimerno.
Čustveno inteligentnost razvijamo vse življenje, ko se učimo razumeti, upoštevati in izražati lastna čustva ter sodelovati z drugimi. Pri osebah z visoko razvito čustveno inteligentnostjo prevladuje optimizem, v okolje pa se sproščajo pozitivna čustva…
Ste se že kdaj vprašali:
Zakaj nekateri ljudje znajo ohraniti trdnost in vedrino tudi v težkih življenjskih preizkušnjah, medtem ko se drugi prepustijo malodušju ob običajnih težavah?
Zakaj zmorejo nekateri ljudje odpuščati, če so jih drugi v preteklosti prizadeli, užalili itd. ter gledati na življenje z optimizmom ter z zaupanjem, drugi pa živijo v zameri in sovražnosti?
Zakaj nekateri ljudje zavrnitve ali osebne poraze prenesejo konstruktivno, spet drugi pa se skrivajo za obzidjem zagrenjenosti, jeze ali nezaupanja?
Odgovori na vsa ta in podobna vprašanja so v:
- sposobnosti ustreznega ravnanja s svojimi čustvi in čustvi drugih,
- empatičnem vživljanju v občutke ali stališča drugih ljudi,
- odprti ter spoštljivi komunikaciji in sposobnosti reševanja konfliktov,
- ustrezni samopodobi in občutku lastne vrednosti,
- čustveni samostojnosti in osebni celovitosti,
- odgovornemu sprejemanju odločitev,
- veselju do življenja in poglabljanju odnosa s samim seboj.
Kako izmerimo vrednost čustvene inteligence?
Čustvene inteligence trenutno še ni možno izmeriti s številkami. Je bolj ali manj subjektivna ocena, do katere pa pridemo z opazovanjem in presojanjem. Pomagamo si lahko npr. z vprašanji, ki so v nadaljevanju. Odgovorite si, kakšna so vaša najpogostejša čustvena stanja.
- Ste optimistični, zaskrbljeni, prestrašeni, ljubeznivi, razumevajoči …?
- Znate razumeti in upravljati svoje občutke?
- Znate oceniti intenzivnost svojih občutkov?
- Znate izraziti svoje občutke?
- Znate odložiti zadovoljitev?
- Kako doživljate in upravljate stres?
- Ali razlikujete med čustvi in dejanji?
- Ali se lahko vživite v druge (empatija)?
- Kakšen odnos imate do življenja?
- Kakšna je vaša samozavest?
- Kakšne so vaše vedenjske spretnosti?
- Znate celostno komunicirati (besedno in nebesedno)?
- Znate sprejemati kritiko?
- Znate druge doživljati, da so v redu?
Resnično učenje čustvene inteligentnosti poteka le skozi prakso. Razvoj je možen le skozi konkretne spremembe v zavedanju, mišljenju in še zlasti delovanju. To so spremembe, ki jih naredimo pri sebi in se nanašajo na odnos s partnerjem, z otrokom, s staršem, z okolico, s sodelavci …
Po čem lahko prepoznate izboljšave na področju svoje čustvene inteligence?
- Če se po letih skrivanja za prisiljeno prijaznostjo le odločite, da boste drugim iskreno povedali, kaj vas moti, ali pa se postavite zase, čeprav tega prej niste odkrito počeli.
- Če se naučite jezo konstruktivno izraziti in je ne tlačite več v sebi.
- Če se lotite učenja, četudi ste pred tem živeli v prepričanju, da niste dovolj sposobni in pametni za učenje.
- Če pričnete druge res pozorno poslušati, pri tem pa ste poleg besed pozorni na celostno sporočilo, upoštevajoč mimiko obraza, očesne premike, telesno govorico in višino ter barvo glasu.
- Če znate v vedenju drugih prepoznavati njihove dobre namene in jim pomagate, da jih lahko uresničijo na zdrav in sprejemljiv način.
- Če pri odločanju pričnete uporabljati čustva in razum.
- Če znate doživljati prijetne dogodke zelo doživeto ter radostno z vsemi čutili in manj prijetne z razdalje (razumom).
Zapisal:
Marjan Račnik, >> NLP trener, >> poslovni trener, >> izvajalec team building programov, >> coach, >> avtor dveh knjig za vodje: Postani najboljši vodja in Postani vodja sprememb
GSM: 051 362 153