Jaz sem v redu, ti si v redu je koncept odnosa s sabo in odnosov z drugimi ljudmi, kjer sebe in druge obravnavamo kot zrele odrasle osebe. Bolj kot nam uspeva sebe in druge ljudi obravnavati z visoko stopnjo spoštovanja, kooperativnega iskanja skupnih imenovalcev in interesov, iskanja rešitev za razne manj prijetne situacije … bolj dobri in uspešni smo v komunikaciji ter interakciji z okolico.
Eno od področij, ki sem si jih v svoji vedoželjnosti dovolil majčkeno spoznati, je tudi transakcijska analiza, ki jo z okrajšavo in kratico označujeta črki TA.
Celotno usposabljanje za TA terapevta me sicer ni zanimalo, sem pa želel spoznati osnove TA. Ko se je pojavila možnost, sem se odločil za vikend tečaj. Tam sem spoznal osnove TA, s pomočjo katere sedaj bolje razumem vsebine v knjigah in drugih pisnih virih s področja TA. Za svojo uporabo na poslovnih treningih in za razumevanje odnosov med ljudmi mi to trenutno zadostuje. Na tem vikend izobraževanju sem krepko dopolnil svoje razumevanje medosebnih odnosov in s čim lahko to še izboljšam. Pri sebi seveda. Najbolj lahko vplivam le nase.
Kaj mi je pri TA (transakscijski analizi) še posebej všeč?
Še posebej sta mi pri TA všeč videnja človeka kot »pozitivnega bitja« in filozofski pristop terapevtov transakcijske analize, ki se glasi: JAZ SEM V REDU – DRUGI SO V REDU. Določilo o tem, da smo vsi v redu, se nanaša na medčloveške odnose v vseh možnih oblikah med ljudmi: moški – ženska, šef – delavec, starš – otrok, učitelj – učenec … Kaj hitro mi je bilo jasno, da ta filozofija odlično dopolnjuje aksiom NLP-ja, da je za vsakim vedenjem pozitiven namen. Z odkrivanjem pozitivnega namena in s filozofijo, da smo ljudje enakovredni, se poveča naša sposobnost razumevanja drugih.
Seveda pa vsak človek sam po sebi nima razvitega tega pozitivnega filozofskega pristopa. V vsakdanjem življenju imamo ljudje glede predstav o sebi in o drugih vrednostne sodbe, ki se gibljejo od pozitivnega k negativnemu. Te predstave vplivajo na način komunikacije, na odzivanje, na probleme, na lotevanje in reševanje nalog, na prepričanja …
V medsebojnih odnosih ljudje sebe in druge vrednotimo skozi naslednje življenjske pozicije:
- Jaz sem v redu ti si v redu.
- Jaz sem v redu, ti nisi v redu.
- Jaz nisem v redu ti si v redu.
- Jaz nisem v redu ti nisi v redu.
- Jaz sem v redu / ti si v redu, če …
Spoznaje NLP, najboljšo metodo za izboljšanje komunikacijskih veščin in za delo z ljudmi
JAZ SEM V REDU TI SI V REDU
Človek, ki je v tem življenjskem odnosu do sebe in do drugih, glede svojih potreb in potreb drugih misli da smo vsi v redu. Ljudje s to usmeritvijo so sposobni iskrenosti, razumevanja, bližine, sožitja in ljubezni. Seveda ta položaj sam po sebi še ne pomeni, da bi bili takšni ljudje brez težav ali da bi ne doživljali manj prijetnih občutkov.
Vedenje in občutki teh ljudi so stvar usklajenosti in avtentičnosti, pri tem pa izhajajo iz predpostavke, da se je iz vsake življenjske situacije možno kaj naučiti. Življenjske preizkušnje jemljejo kot izzive, kot nekaj, kar se realno dogaja in kot nekaj, kar ima neko smiselnost.
Vodja, ki zna in zmore v odnose z drugimi stopati skozi to življenjsko pozicijo, ima običajno visoko razvito čustveno inteligenco in verjetno načrtno dela na svojem osebnem razvoju. Da bi nekdo do tega prišel tako slučajno ali skozi običajno vzgojo, se mi zdi zelo malo verjetno.
JAZ SEM V REDU TI NISI V REDU
Za te osebe je značilno, da kadar niso zadovoljene njihove potrebe, mislijo, da so za to krivi drugi. Ker so drugi za to krivi, dejansko niso v redu. Ta vrednostna sodba se običajno izoblikuje, če nekomu kot otroku ni bila zadovoljena kakšna bistvena potreba. Ta oseba je bila za nekaj prikrajšana, zato je to bilo potrebno kompenzirati – nadomestiti. Pogosti čustvi pri takšni osebi sta jeza in bes, dopolnjuje pa ju še maščevalnost. Aroganca, posmehovanje in podcenjevanje drugih ter precenjevanje sebe, so še dodatni znaki, da ta oseba izhaja iz te življenjske pozicije. Takšna oseba je običajno usmerjena v revolucionarno delovanje, kjer poskuša druge spravljati v red ali z njimi manipulirati z obujanjem občutkov krivde, ustrahovanjem, psihičnimi pritiski in grožnjami.
Vodja, ki v odnose z drugimi stopa na ta način, je običajno manj priljubljen. Ljudje se ga bojijo, ga pa ne spoštujejo. S svojim vedenjem pri drugih povzroča maščevalnost in jim zmanjšuje motivacijo za delo.
JAZ NISEM V REDU TI SI V REDU
Te osebe pomanjšujejo svojo in povišujejo vrednost drugih oseb. Zanje so značilni občutki krivde, podcenjevanje lastnih sposobnosti, samoobtoževanje, depresivnost, … Ti ljudje se kaj hitro znajdejo v vlogah žrtve, pri tem pa je za njihovo vedenje značilno tudi samopoškodovanje. Na splošno to zaradi podrejanja in prilagajanja potrebam drugih povzroča depresivna stanja.
Vodja, ki v odnose z drugimi stopa na ta način, je nespoštovan, podrejeni so nad njegovim vedenjem razočarani, saj se ne upa postaviti zase in je omahljiv. Takšen vodja je tudi vodljiv. Ker nima svojega menja lahko nanj vplivajo nadrejeni in podrejeni. To ga bega in bremeni.
JAZ NISEM V REDU TI NISI V REDU
Ta življenjska usmeritev je za medčloveške odnose najbolj neugodna ter nezdrava. Osebe s to življenjsko pozicijo so negativno nastrojene do sebe in do drugih. Zaničujejo lastno vrednost in tudi vrednost drugih. Vedenje teh oseb je destruktivno zanje same, kot tudi za ljudi okoli njih. Pogosta čustva in vedenjski vzorci teh oseb so: žalost, občutek samote, pretirana samokritičnost, jeza, pretirana kritičnost do drugih, zavist … Za to naravnanost se uporablja tudi izraz, da je devolucijska.
Če bi oseba s to naravnanostjo postala vodja, je to lahko porazno za celotno skupino. Ljudje s to usmeritvijo so sposobni brez posebnih zadržkov izvajati škodljiva (kriminalna) dejanja in povzročati bolečine sebi kot tudi drugim.
Spoznaje NLP, najboljšo metodo za izboljšanje komunikacijskih veščin in za delo z ljudmi
JAZ SEM V REDU / TI SI V REDU, ČE…
Ta naravnanost izhaja iz predpostavke, da je nekdo v redu le, če izpolnjuje določene pogoje in če je pripravljen ubogati. V nasprotnem primeru ga avtoritete (starš, šef, stranke …) označijo, kot da ni v redu. V bistvu so to zapovedi, ki so tudi priganjalci k taki obliki vedenja, s katero bomo doživeli pozitivno vrednotenje.
Poznanih je pet oblik zapovedi, ki imajo vlogo priganjalcev ali »driverjev«, kot se imenujejo v TA in so dejansko nadaljevanje vzorca, ki smo ga osvojili v dobi odraščanja. Sami po sebi so ti priganjalci kot notranji motivatorji čisto v redu, če jih uporabljamo izmenično in po potrebi. Problem je, če prične na naše vedenje izrazito vplivati le en vzorec.
-
»Bodi popoln« (Be perfect)
Pri tej zapovedi gre za sporočilo: »Rad te imam le, če si popoln.« Posameznikova usmerjenost v perfekcionizem se razvije v otroštvu, ko si želi, da bi ga starši in druge avtoritete sprejeli, nato pa to postane stalni vedenjski vzorec. Ti ljudje si prizadevajo vsako delo opraviti perfektno. Le 100 % je pravo merilo. To zapoved podpirajo naslednja prepričanja in izreki:
- Vse moram opraviti sam/a (sicer ne bo nič iz tega).
- Najprej delo, potem zabava.
- Štejejo le dosežki, moram biti boljši kot drugi.
- Samo če sem popolnoma prepričan/a, se lahko odločim.
- Ni hujšega kot narediti napako.
- Na nikogar se ni mogoče zanesti.
- Itn.
-
»Trudi se« (Try hard)
Ta zapoved se za osebe, ki jo uporabljajo, v resnici glasi: »V redu boš, če se boš trudil.« Pri tej zapovedi sicer ni nobenega zagotovila, da trud prinaša tudi uspeh. Bistveno je le to, da je vložen trud dovolj očiten, da bi se z njim pridobilo odobravanje avtoritet ali drugih ljudi. To zapoved podpirajo naslednja prepričanja in izreki:
- Ne smem obupati,
- Nekako bo že šlo,
- Itn.
-
»Pohiti« (Hurry up)
Tem ljudem se večinoma mudi. V njih je prepričanje: »Če ne hitim, nisem v redu.« Njihov vedenjski vzorec je, da preko vseh meja hitijo zaključevati delovne naloge, pogosto pa celo dokončujejo stavke svojim sogovornikom. Kakor hitro se znajdejo brez nekega dela ali opravka, se v njih pojavita nemir in nervoza. To zapoved podpirajo naslednja prepričanja in izreki:
- Kdor počiva zarjavi.
- Bolje, da to že takoj naredim kar sam/a.
- Itn.
-
»Bodi močan« (Be strong)
Pri tej zapovedi gre za zanikanje pomena in vloge čustev v človekovem doživljanju. Izražanje čustev se vrednoti kot slabost. Oseba, ki osvoji ta vedenjski vzorec, deluje navzven navidezno močna in neustrašna. V resnici pa čustva in občutke logično zavrača, s čimer je njeno spontano in naravno delovanje ovirano. To zapoved podpirajo naslednja prepričanja in izreki:
- Močni ljudje ne rabimo pomoči.
- Čustva kažejo le slabiči.
- Itn.
-
»Ustrezi mi« (Please me)
Ta zapoved se za njihove uporabnike dejansko glasi: »Jaz sem v redu le, če zadovoljim potrebe drugih (ki so bolj pomembni kot jaz)«. Ljudje s tem vedenjskim vzorcem so razvili izjemno sposobnost »branja misli«, da bi s pomočjo slednjega še lažje ugodili drugim. Pri uslužnosti drugim je mišljena skrb za njihove občutke kot tudi za njihovo udobje in srečo. To zapoved podpirajo naslednja prepričanja:
- Vedno moram biti na voljo drugim.
- Pomembno je, da me vsi sprejemajo.
- Nikogar ne smem prizadeti.
- Konflikti so grozni,
- Itn.
Za vodjo je dobro, da prepozna, kateri vzorec najpogosteje uporablja. Vsak vodja bo lahko napredoval do stopnje JAZ SEM V REDU TI SI V REDU, ki je najbolj optimalna, le če bo ozavestil svoj trenutni položaj. Raven na kateri je, je zgolj izhodišče za napredek in osebni razvoj. Vsakdo si zasluži, da ima rad sam sebe. Vsakdo si zasluži, da ga imajo radi drugi. Seveda v tem vrstnem redu, kot ga navajam. Najbolje je pričeti pri sebi. Imejte se radi.
Spoznaje NLP, najboljšo metodo za izboljšanje komunikacijskih veščin in za delo z ljudmi
Zapisal:
Marjan Račnik, >> NLP trener, >> poslovni trener, >> izvajalec team building programov, >> coach, >> avtor dveh knjig za vodje: Postani najboljši vodja in Postani vodja sprememb
GSM: 051 362 153