Team building, vodenje, NLP

V članku Idealni vodja ste lahko spoznali štiri vodstvene vloge, ki so pomembne za dobro delovanje podjetja. To so:

- Proizvajalec (angl. Producer, okrajšava – P).
- Administrator (angl. Administrator, okrajšava – A).
- Podjetnik (angl. Entrepreneur, okrajšava – E).
- Integrator (angl. Integrator, okrajšava – I).

Vloge, ki jih opisujem so podrobno opisane v knjigi Idealni menedžer (The Ideal Executive), katerih avtor je Ichak Kalderon Adizes.

Spoznajte bolj podrobno Podjetnika.

Podjetnik razmišlja globalno. Vidi gozd in ne drevesa. Napaja se z novimi izzivi, zanimivimi priložnostmi ter potencialnimi prihodnjimi dosežki. Je zgovoren in karizmatičen. Njegovo navdušenje je nalezljivo. Rad je v središču pozornosti. Zna biti razposajen, igriv in spontan. Resnost in pravila doživlja kot dolgčas. Ko se pojavi kakšen problem in ko je v ustvarjalnem zanosu, je zmožen takoj s prisotnimi podeliti ideje, ki so ga ravno navdihnile. Zna opaziti možnosti za spremembe. Navdušuje ga nadgradnja obstoječih produktov kot tudi razvoj povsem novih.

Če se mora ukvarjati s kratkoročnimi cilji se počuti utesnjenega in zadušenega. Ker je z eno nogo vedno v prihodnosti, je zanj sedanji trenutek že preteklost.

Podjetniki so sposobni precej hitro in dramatično spremeniti strukturo in procese v organizaciji ter ustvariti okoliščine, da se uvedejo povsem nova pravila in nove procedure. Znajo opaziti nove trende na trgu in prepoznati nepravilnosti ter napake zaradi katerih podjetje izgublja stranke ali tržni delež.

Če ima vodja poleg vloge Podjetnika (PaEi) precej razvito tudi vlogo Integratorja (I), ima izjemne voditeljske sposobnosti. Adizes takšnega vodjo imenuje Vodja sprememb in ga označuje s kodo PaEI.

Podjetnike je možno doživljati tudi kot sanjače, ki se primarno osredotočajo na potencialne dosežke v prihodnosti in ne toliko na konkretne kratkoročne cilje ter rezultate. Oseba s kodo paEi je dober član tima kot ustvarjalec idej, ni pa primeren za vodjo, ker ni dovolj usmerjen v realizacijo in cilje (P) niti v ljudi (I).

V kolikor vodja poseduje le veščine in kompetence za vlogo podjetnika (E), za ostale vloge pa sploh ne, Ichak Adizes takšnega vodjo imenuje Požigalec, ki ga označuje koda –E-.

Izraz Požigalec se nanaša na to, da takšen vodja prehitro spreminja prioritete, s čimer v prispodobi požge tisto, kar je bilo ustvarjeno predhodno. Deluje v miselnem okviru: »Zakaj pa ne?«

Najljubši dogodek Požigalca je napoved novega produkta, nove spremembe, novega načrta, nove smeri, inovativnega projekta, akcije… Radi imajo takšne objave in navdušenje, ki ga ob tem čutijo jim povzroča ugodje. Menjavanje prioritet, idej in zamisli je tako pogosto, da mu zaposleni ne zmorejo več slediti in mu samo še pritrjujejo pri idejah, naredijo pa ne ničesar za njihovo uresničitev. Ker pomisleke in dvome zaposlenih v zvezi z novimi idejami jemlje zelo osebno, kot napad nanj osebno, mu pritrjujejo saj nimajo druge izbire.

Pri Požigalcu ni nič dorečeno in idej skoraj nikoli ne spravi v pisno obliko, ker sovraži podrobnosti in načrtovanje. Ima tudi popačene predstave v zvezi z realnostjo, saj krepko podcenjuje časovne roke. Če je za neki projekt realni čas izvedbe tri tedne, bo on prepričan, da ga je možno narediti v enem tednu. Končni rezultati ga niti ne zanimajo, zanima ga le proizvajanje in razvijanje idej, ki pa jih nato delegira drugim, saj nima potrpljenja za ukvarjanja z njimi in s prevzemanjem odgovornosti za končne rezultate. Odgovornost za neuspehe prelaga na druge, v primeru uspeha pa zasluge pripiše sebi. Organizacija, ki jo vodi Požigalec ni niti inovativna niti prilagodljiva, čeprav sam pri sebi meni, da so ravno to. V svojih mislih se imajo Požigalci za vizionarje, ki bodo z revolucionarnimi idejami razvijali svoj posel in navdušili številne uporabnike, odjemalce oz. stranke zaradi česar bo podjetje postalo dobičkonosno. Precej dobro se zavedajo, da predhodnih projektov niso končali in da so bili neuspešni, a za to so krivi drugi. Kljub neuspehom upajo in verjamejo, da jih za naslednjim ovinkom čaka uspeh, le vztrajati morajo in najti pravo ekipo ljudi, ki bo sposobna realizirati njihove ideje.

——————————————————————————————————-
Avtor zapisa: Marjan Račnik

Marjan Račnik poslovni trener, coach in NLP trener, izvajam razna odprta poslovna izobraževanja, ki se jih lahko udeležijo posamezniki (http://www.vodja.si/odprta-izobrazevanja/) ter interna izobraževanja v podjetjih (http://www.vodja.si/za-podjetja/). Sem tudi avtor knjige POSTANI NAJBOLJŠI VODJA, ki je izšla leta 2010.

Kontakt: marjan@vodja.net ali pokličite 051 362 153

——————————————————————————————————–

www.vodja.si

Leto 1973 - nastanek NLP-ja

Nevrolingvistično programiranje (NLP) danes, dobrih 40 let kasneje, kar je ta veda nastala, uporabljajo velike korporacije, majhni podjetniki, študentje, športniki, politiki, poslovni trenerji in coachi, posamezniki, ki želijo uspeti…

Kakšno korist lahko imate od NLP-ja?

S pomočjo NLP-ja se naučite pri delu z ljudmi, uporabljati etične, učinkovite in prijazne pristope za motiviranje, izobraževanje, vplivanje, uvajanje sprememb, načrtovanje, postavljanje in doseganje ciljev… S pomočjo te vede se tudi zelo hitro učite in uvajate želene spremembe v svoje življenje.

NLP je nastal z združevanjem različnih disciplin, ved ter področij. NLP je na nek način nastal naključno, ko sta Richard Bandler, študent psihologije, matematike in informatike ter John Grinder, profesor lingvistike, leta 1972 in 1973 proučevala uspešnost dveh terapevtskih metod, gestalt terapijo Fritza Perlsa in družinsko terapijo Virginie Satir. Ko se je izoblikovala prva izhodiščna podoba NLP-ja, so k tem spoznanjem kasneje bile dodane še ostale discipline.

Kaj vse je danes vključeno v NLP?

Za nastanek NLP-ja so bile uporabljene različne metode ter spoznanja iz naslednjih področij:

PSIHOLOGIJA,
+ PSIHOTERAPIJA,
+ MATEMATIKA,
+ INFORMATIKA,
+ LINGVISTIKA (JEZIKOSLOVJE IN GOVOR),
+ OSTALE SODOBNE ZNANOSTI.
———————————————-
= NLP

NLP je kot kovček z različnimi orodji za komunikacijo, vodenje, osebno učinkovitost.

V nadaljevanju je na kratko opisano, kaj vse danes sestavlja NLP.

PSIHOLOGIJA&PSIHOTERAPIJA

Fritz Perls

Iz geštalt terapije, ki jo je zasnoval psihoterapevt Fritz Perls, se v NLP-ju uporablja naslednje pristope. Zelo pomemben element NLP-ja je Perlsova tehnika z nazivom “menjava zaznavnih položajev", ko na stvari pogledamo iz različnih zaznavnih položajev. S tem se ustvari nova osebna izkušnja. Pri doživljanju odnosov z drugimi sta pomemben dejavnik tudi samoodgovornost ter svobodna izbira, kar praktično pomeni, da nikoli ne gre za to, da nas npr. drugi prizadenejo temveč gre za lastno odgovornost kako se bomo ob neki situaciji počutili in za lastno izbiro, kako si bomo to interpretirali ter se na to odzivali. Tudi naše lastno vedenje je vedno naša osebna izbira, si pa v njem vedno zadovoljujemo zavedne in nezavedne osebne motive, potrebe in vrednote. Z osveščanjem vrednot, motivov in potreb postaja posameznik vse bolj avtentičen ter skladen. Perls je uporabljal tudi način spraševanja, ki ga danes v NLP izrazoslovju imenujemo metamodel jezika.

Virginia Satir

S področja družinske terapije, kjer je izjemne metode in pristope razvila družinska terapevtka Virginia Satir, so v NLP bila vključena njena spoznanja, kako delujejo sistemi, predvsem kako deluje družina. Zaradi podobnih principov so ta spoznanja uporabna tudi za razumevanje ostalih sistemov, npr. za odnose in razmerja med zaposlenimi v podjetju. Tako kot Perls je tudi gospa Satir pri komunikaciji s klienti uporabljala pristop preverjanja njihove realnosti ter resnice z nizom vprašanj za razjasnitev, o čem točno se gre (metamodel jezika). S tem je komunikacijski proces dobil povsem novo dimenzijo, saj so se že samo skozi razgovor s pravimi in umestnimi vprašanji razrešile mnoge nejasnosti ter problemske situacije. Njena zelo pomembna ugotovitev je tudi bila, kako veliko vlogo v medsebojnih odnosih imata posameznikova samopodoba in samospoštovanje. Ko si človek izboljša samopodobo in samospoštovanje se v medsebojnih odnosih prične obnašati mnogo bolj zrelo, sodelovalno in konstruktivno. Poleg teh spoznanj je gospa Satir k razvoju NLP-ja prispevala še ključno metodo, ki jo imenujemo zaznavni sistemi VAK (vizualno, avditivno, kinestetično) in se nanaša na to, kako ljudje procesiramo informacije. Njena izjemna sposobnost, ki sta jo Bandler in Grinder modelirala je bil način, kako je vzpostavila odnos zaupanja. Ta pristop v komunikacijskem odnosu imenujemo DOBER STIK. Po njeni zaslugi smo dobili ozaveščen vpogled v to, kdaj smo v komunikaciji skladni in avtentični, kako se notranja stanja izražajo skozi telesno govorico, še posebej v stresnih situacijah. V NLP-ju ima veliko uporabnost tudi njena metoda za preoblikovanje omejujočih prepričanj v bolj zdrava in spodbudna… Virginia Satir je v NLP orodjarno prispevala tudi model povratne informacije, t.i. “sendvič povratno informacijo", ki je oznaka za konstruktivno kritiko.

Milton H. Erikson

hipnoterapija
praktičnost/koristnost
komunikacija z nezavednim
indirektna komunikacija
delo z metaforami
nebesedna komunikacija (govorica telesa)
humor in besedne igre
rebusi
preokvirjanje

LINGVISTIKA

Alfred Korzbybinski

“zemljevid ni pokrajina”
kreirana subjektivna realnost
“siromašni osebni zemljevidi” povzročajo popačenja v zaznavanju ter razmišljanju

Noam Chomsky

površinska in globinska struktura govora ter razmišljanja
predpostavke v razmišljanju, ki se pojavijo v govoru

MATEMATIKA&INFORMATIKA

členjenje informacij
kibernetika
teorija sistemske analize
abstraktni nivoji

OSTALI VPLIVI

Benjamin Lee Whorf - govor, misli, realnost
Gregory Bateson - teorija komunikacije
Paul Watzlawick s sodelavci - kratka terapije
Frank Farely - provokativna terapija
George Miller - 7+-2 informacijskih enot
Hans Vaihinger - filozofija “kot da…”

——————————————————————————————————-
Avtor zapisa: Marjan Račnik

Marjan Račnik poslovni trener, coach in NLP trener, izvajam razna odprta poslovna izobraževanja, ki se jih lahko udeležijo posamezniki (http://www.vodja.si/odprta-izobrazevanja/) ter interna izobraževanja v podjetjih (http://www.vodja.si/za-podjetja/). Sem tudi avtor knjige POSTANI NAJBOLJŠI VODJA, ki je izšla leta 2010.

Kontakt: marjan@vodja.net ali pokličite 051 362 153

——————————————————————————————————–

www.vodja.si

Če v iskalnik (google, najdi.si…) vtipkate naslednji stavek: “Nočem konflikta z drugimi", vam bo iskalnik prikazal polno zadetkov v katerih bo poudarek na besedilih, ki opisujejo konflikt. In nekaj podobnega se dogaja z možgani, ki besede in besedne zveze obdelujejo asociativno (osredotočanje na ključne pojme). Vse kar je zanikano, na nivoju nevrologije avtomatično sproža občutenje, ki je v zvezi s ključno asociacijo. Ljudje čutijo/doživljajo/naredijo točno to, kar v bistvu želite, da naj ne bi.

Ste že slišali kakšen podoben stavek, kot ga lahko preberete v nadaljevanju?

- Ne rabi te biti strah.
- Ne skrbi!
- Ne me narobe razumeti.
- Ne kompliciraj!
- Ne bodi jezen/užaljen, nekaj ti želim povedati.
- Ne bodi površen.
- Ne žali sodelavca.
…

Zgornji stavki so sicer slovnično povsem v redu, asociativno pa je bolje uporabiti izjave, ki govorijo o tem, kaj naj ljudje čutijo/doživljajo/naredijo.

Bolj ustrezne od zgornjih so npr. naslednje izjave:

- Kar pogumno.
- Lahko si miren!
- Želim, da me razumeš/Prosim za razumevanje.
- Povej/naredi bolj enostavno!
- Vzemi moje naslednje besede kot dobronamerne.
- Bodi bolj natančen/dosleden/pazljiv.
- Bodi do sodelavca bolj spoštljiv.

——————————————————————————————————-
Avtor zapisa: Marjan Račnik

Marjan Račnik poslovni trener, coach in NLP trener, izvajam razna odprta poslovna izobraževanja, ki se jih lahko udeležijo posamezniki (http://www.vodja.si/odprta-izobrazevanja/) ter interna izobraževanja v podjetjih (http://www.vodja.si/za-podjetja/). Sem tudi avtor knjige POSTANI NAJBOLJŠI VODJA, ki je izšla leta 2010.

Kontakt: marjan@vodja.net ali pokličite 051 362 153

——————————————————————————————————–

www.vodja.si