Postani (naj)boljši vodja

V nadaljevanju so pod točkami a in točkami b navedene neke izjave. Preberite jih in si odgovorite s katerimi izjavami se lahko strinjate.

Za kateri način komunikacije se boste odločili?

1. Kako sprejemate izjave drugih?

a. Pozorno spremljate vsako sogovornikovo besedo in nanjo vedno odgovorite.
b. Pozorno spremljate obrazno mimiko, govorico telesa, višino in barvo glasu in šele nato besede. Vedno odgovarjate na videno, slišano in občuteno.

2. Kako se odzovete, če vas drugi razumejo drugače, kot ste želeli?

a. Vztrajate pri svoji razlagi pomena besed, ker ste prepričani, da jih morajo drugi razumeti isto kot vi.
b. Zavedate se dejstva, da je pomen vaših besed takšen, kot to razume sogovornik in ne v tem, kaj ste vi mislili, ko ste jih povedali.

3. Kaj si mislite, ko podrejenim predajate neka navodila?

a. Domnevate, da vaše besede pomenijo tudi drugim isto, kot vam.
b. Zavedate se, da vaše besede v drugih vzbudijo drugačne predstave, čustvene povezave in pomene od vaših.

4. Kaj si mislite o vaši odgovornosti, ko posredujete podrejenim neka navodila?

a. Navodila in pojasnila dajete jasno in natančno, če pa osebi, ki jih prejema, kaj ni jasno, je njena dolžnost, da vpraša.
b. Navodila in pojasnila dajete jasno in natančno, pri tem pa opazujete sogovornikovo mimiko, telesno govorico in očesne premike, da lahko takoj opazite, če mu kaj ni jasno. Če gre za zelo pomembne stvari, preverite razumevanje.

5. Kako poslušate svoje sodelavce v primeru, če se kaj razburjajo ali protestirajo?

a. Medtem, ko drugi govori, se zberete, uredite misli ter pripravljate na odgovor, da dobro izkoristite trenutek, ko boste lahko govorili vi.
b. Medtem, ko drugi govori, ste 100% z njim. Pri tem ga poslušate, gledate in občutite. Odgovarjate šele, ko res celostno razumete sporočilo sogovornika.

6. Kako se odzivate na napake, ki jih storijo vaši podrejeni?

a. Ko nekdo naredi napako, mu skozi razpravo natančno razlagate, kaj je naredil narobe, pri tem pa uporabljate izraze: »Naredil si …! Ti si …!«
b. Ko nekdo naredi napako, razrešujete primer z izjavami: »Opazil sem… Zdi se mi… Menim da…

7. Kakšen izraz uporabljate, če kdo naredi napako?

a. Če kdo naredi napako pri delu, za katerega je sicer usposobljen in ima to posledice na učinkovitost ter rezultate, uporabljate izraz: »On je kriv!«
b. Če kdo naredi napako pri delu, za katerega je sicer usposobljen in ima to posledice na učinkovitost ter rezultate, uporabljate izraz: »On je odgovoren!, ali: »To je njegova odgovornost.«

8. Kako se odzivate, če drugi odkrijejo kakšno vašo šibko točko ali napako?

a. Prikrivate dejstva in resnico, saj imate občutek, da bi razkritje slednjih lahko ogrozilo vašo dobro podobo.
b. Takoj se opravičite in ponudite nadomestilo za napake. S tem preprečite konflikt in pokažete, da ste tudi vi človek. Vaša dobra podoba je odvisna od tega, da prevzemate odgovornost za svoja dejanja .

9. Kako se odzovete, če so drugi kritični do vas?

a. Če katera vaša odločitev ni bila najbolj pametna in vam sedaj drugi to očitajo, se branite, zanikate njihova dejstva ter naredite vse, da bi jih prepričali, da nimajo prav. To počnete vse dokler, da ne dokažejo nasprotnega
b. Ko pride do kritičnega vrednotenja vaših preteklih, manj pametnih odločitev, priznate vašo vlogo pri tem in prevzemate odgovornost.

10. Kako se odzovete, če je kdo konflikten do vas?

a. Če kdo v konfliktni situaciji v vas usmeri vso nakopičeno energijo, jo prestrežete in mu jo vrnete še z večjo močjo. Naj spozna, da se tudi vi znate tako obnašati in da znate, če se za to odločite, pri tem biti še bolj intenzivni.
b. Energiji, ki jo v konfliktni situaciji sprosti sogovornik, dovolite, da gre mimo vas. Zavedate se, da je šele po tej sprostitvi možno z njim komunicirati s pomočjo logike in razuma.

11. Kaj menite o čustvih v poslovni komunikaciji?

a. Prepričani ste, da nikoli ni dobro pokazati, kaj čutite. Čustva ne sodijo v poslovno komunikacijo. Čustva so motnja.
b. Čustva so del nas. Zavedate se, da z njimi dosegate boljšo povezavo z drugimi. Še posebej je poznavanje čustev pomembno pri zahtevnejših in občutljivejših pogovorih.

12. Kako se odzivate in obnašate, če se vam v službi prebudijo kakšna čustva?

a. Če se v komunikaciji pri vas pojavijo čustva žalosti, užaljenosti in jeze, jih z izgovori prikrivate. To počnete celo takrat, ko se navzven že kažejo znaki nekontrolirane jeze.
b. Ko začutite, da se v vas nabirajo manj prijetna čustva in občutki, to priznate in najdete načine, kako to nakopičeno energijo sprostiti na zdrav način.

13. Kako se lotite zadeve, če se je treba o čem pogoditi s podrejenimi?

a. Pri nesporazumih in nasprotovanjih gre za to, kdo bo zmagal. Kdo bo »nadmudril« drugega.
b. Prepričani ste, da se nesporazumi in nasprotovanja začnejo s skrajnimi cilji in zahtevami, zaključijo pa se lahko s soglasjem, kjer obe strani dobita del tistega, kar je pomembno.

14. Kako se počutite, če drugi širijo v podjetju kakšne govorice o vas?

a. Ko drugi o vas, vašem vedenju, vaših odločitvah, vaši osebnosti… govorijo stvari, ki vam niso všeč, se razburite. Njim tudi pripišete odgovornost za vaše slabo počutje, jezo in razdraženost.
b. To kar drugi govorijo o vašem vedenju, vaših odločitvah, vaši osebnosti… je le neko mnenje. Zavedate se, da temu lahko pripišete pomen le vi sami. Če se ujezite ali razburite, veste, da ste se za to odločili sami in je to bila vaša izbira.

15. Kako ukrepate, če se vam v komunikaciji s kom pričnejo stopnjevati manj prijetna čustva?

a. Ko v komunikaciji pridete do točke, da postanete jezni, nezadovoljni, užaljeni in razdraženi, je za druge bolje, da z vami pričnejo komunicirati bolj previdno, sicer boste eksplodirali. To jim daste tudi jasno vedeti.
b. Ko začutite, da postaja obvladovanje čustev nekontrolirano, predlagate odložitev nadaljnjih pogovorov za toliko časa, da se umirite. Veste, da je vaša avtoriteta povezana s tem, kako znate upravljati in voditi sebe. Ko se umirite, nadaljujete s komunikacijo.

Kolikokrat ste se strinjali z odgovori pod črko a?
Kolikokrat ste se strinjali z odgovori pod točko b?

Ste prepoznali, da so pod točko b oblike vedenja in strategije, ki vas vodijo na stopnjo sprejetega vodje? Prizadevajte si omejiti svoje vedenje in odzivanje, ki je navedeno pod točko a in hitro boste postali SPREJETI VODJA.

V kolikor so vam te spremembe prevelik izziv, se odločite za udeležbo na treningu vodstvenih veščin ali nevrolingvističnega programiranja (NLP). Ali pa se odločite za podporo coacha. Splača se vam napredovati.

—————————————————–

Priporočite stran tudi drugim.

P.S. VREDNO VAŠE POZORNOSTI: Skoraj vse vsebine iz tega bloga, seveda lepo urejene v celovit in tekoči tekst, ter še mnogo ostalega, sem zapisal v knjigi z naslovom POSTANI NAJBOLJŠI VODJA. Opis knjige je TUKAJ.

Vprašanja in mnenja sprejemam preko OBRAZCA za e-pošto. Če želite odgovor dodajte vaš e-naslov.

Ponudba poslovnih treningov: http://www.vodja.si
Osebni in poslovni coaching: http://www.nlp-coach.si

Zagotovite si takojšnje obveščanje o novih pripevkih na blogu vodja.net. Prijavite se TUKAJ

Kontakt: Marjan Račnik GSM 051 362 153 ali marjan@vodja.net

V kolikšni meri so vam znane razlike v žensko – moškem načinu komunikacije?

Vodja, ki razume, da se moški in ženske različno obnašamo v nekih situacijah, predvsem v stresu, ima veliko prednost pred ostalimi, ki tega ne vedo. Vredno je poznati ter upoštevati to različnost. Ko razumete osnovne razlike in se pričnete moškim ali ženskam prilagajati, boste dosegali kot vodja mnogo boljše uspehe, kot sicer. Predvsem si boste s tem pridobili večje spoštovanje ter zaupanje.

Če pod drobnogledom pogledamo težave v moško – ženski komunikaciji, lahko ugotovimo, da si moški in ženske na delovnem mestu precej stvari zakompliciramo zaradi nagonskega načina komuniciranja. V bistvu je izza vedenj obeh spolov pozitivna namera. Če prihaja do težav, je to samo in zgolj zaradi nepoznavanja teh nagonskih načinov. Izkušnje kažejo, da v delovnih skupinah, kjer sodelavci različnih spolov to vsaj delno poznajo, zmorejo preseči tovrstne preizkušnje. In za preseganje tega sta potrebni na obeh straneh, tako moški kot ženski, učenje, tolerantnost in pripravljenost za spreminjanje. To pomeni vse kaj drugega kot da bi morali postati na splošno drugačni. Predvsem je koristno, da razvijete sposobnost, kako se v specifičnih moško – ženskih odnosih odzivati drugače, kot ste se do sedaj. Še posebej, da se znate prilagoditi. In zakaj bi se naj spreminjali ter prilagajali vi in ne sogovorniki oz. sogovornice? Ker boste sedaj vi vedeli, kaj je izza njihovega vedenja. Izvedeli boste, da niso tečni, nevljudni, nepozorni, klepetavi, molčeči, godrnjavi, pokroviteljski itd. Spoznali boste, da samo počnejo nekaj, kar čutijo in menijo, da je prav. Ker je to del njihovega delovanja.

Osnovni nesporazumi med moškimi in ženskami izhajajo iz tega, da obe skupini doživljata nekatera vedenja druge strani kot nespoštljiva. Ženske npr. ne znajo biti spoštljive do moškega takojšnjega pristopanja k reševanju problema in ponujanja rešitev, moški pa ne znamo biti spoštljivi do ženskih potreb po tem, da bi jih drugi poslušali. In ne samo poslušali, temveč, da bi bili razumevajoči in bi jim dali čustveno podporo. To sta dve zelo izraziti in pogosti situaciji, ki nam zapletata življenje. In tega sploh ne bi bilo treba, če bi oboji razvili malce več prožnosti.

Osnovni princip moške komunikacije, še posebej pri delu, je hiter prenos informacij in reševanje problemov. Ko moški vodja podaja neka navodila delavcu, ki je isto moški, bosta oba prav veselo takoj posegla v srž zadeve. Za ženske pa to ni čisto tako. Ženske na splošno, kot tudi na delovnem mestu, rade namenijo vsaj nekaj besed izražanju svojega čustvenega stanja. To je za ženske povsem naravno. To tudi potrebujejo, da se počutijo sprejete, cenjene in spoštovane. V ženski komunikaciji pomeni nekaj uvodnih besed o počutju, preden, da se preide na bistvo, vljudnost ter spoštovanje. In to v praksi včasih ne vzame niti ene minute časa. Ali pa morda kdaj izjemoma kakšno minuto več.

Za moškega vodjo, ki vodi ženske, je zelo dobrodošlo, da se nauči pri vodenju biti tudi razumevajoč. Da zna prisluhniti in izraziti podporo. Pomembno se mi zdi opozoriti, kako ženske doživljajo moško neposredno komunikacijo. V odnosih med ženskami pomeni neposredna komunikacija zavračanje in jezo. Kadar je ženska jezna, se nagonsko izraža neposredno. In ko ženska dobiva od moških neposredna navodila, ima nezavedni občutek, kot da je on nekaj jezen nanjo. Da do nje ni spoštljiv. Priložnost za izboljšavo je seveda na obeh straneh. Je pa najbolj enostavno, če to upošteva vodja. Za vodjo, ki želi dobiti podporo od sodelavk je zelo dobrodošlo, da v komunikacijo z njimi vključi tudi nekaj razumevanja. Da je pozoren tudi na odnos. Po drugi strani pa to za ženske, ki so vodje, pomeni, da se z moškimi sodelavci pogovarjajo čimbolj neposredno. Da komunicirajo z njimi čim bolj ciljno. Moški lahko izražanje občutkov ter čustev s strani svoje vodje razume kot zapravljanje časa. Ali pa vedenje svoje vodje doživlja materinsko in se ob tem ne počuti ravno najbolje. Če bi bila vodja do njega zelo čustveno razumevajoča bi to doživljal, kot da ga ima za malega fantka. To je lahko za moškega, žalitev in ga jezi.

—————————————————–

Priporočite stran tudi drugim.

P.S. VREDNO VAŠE POZORNOSTI: Skoraj vse vsebine iz tega bloga, seveda lepo urejene v celovit in tekoči tekst, ter še mnogo ostalega, sem zapisal v knjigi z naslovom POSTANI NAJBOLJŠI VODJA. Opis knjige je TUKAJ.

Vprašanja in mnenja sprejemam preko OBRAZCA za e-pošto. Če želite odgovor dodajte vaš e-naslov.

Ponudba poslovnih treningov: http://www.vodja.si
Osebni in poslovni coaching: http://www.nlp-coach.si

Zagotovite si takojšnje obveščanje o novih pripevkih na blogu vodja.net. Prijavite se TUKAJ

Kontakt: Marjan Račnik GSM 051 362 153 ali marjan@vodja.net

Nekoč je učitelj vprašal svoje učence: »Zakaj se ljudje jezijo ter kričijo, kadar pride do konflikta?«

Učenci so razmišljali nekaj časa: »Zato, ker zgubimo potrpljenje«, je odgovoril eden izmed njih, »zato kričimo«.

»Vendar, zakaj bi kričal, če je ta oseba poleg tebe?« je vprašal učitelj. »Ali ni mogoče govoriti potiho, nalahno?«

»Zakaj kričiš, ko si jezen?«, je ponovil vprašanje učitelj.

Učenci so dajali še nekatere druge odgovore, vendar nobeden ni zadovoljil učitelja.

Končno je razložil: »Kadar sta dve osebi v konfliktu je to še v redu, če si prizadevata najti dogovor. Je pa slabo, če se bolj in bolj jezita. Bolj kot se jezita, bolj kričita. Bolj kot kričita bolj se njuni srci oddaljita eno od drugega. In če kričanje še stopnjujeta, to povzroči velikansko razdaljo med njima.«

Potem je nadaljeval: »Kadar s kom pridete v konflikt, ne dovolite, da se vaša srca oddaljijo; ne izgovarjajte besed, ki bi vas še bolj oddaljile, od sogovornika, kajti prišel bo dan, ko bo razdalja med vama tako velika, da ne bosta našla več poti nazaj.«

—————————————————–

Priporočite stran tudi drugim.

P.S. VREDNO VAŠE POZORNOSTI: Skoraj vse vsebine iz tega bloga, seveda lepo urejene v celovit in tekoči tekst, ter še mnogo ostalega, sem zapisal v knjigi z naslovom POSTANI NAJBOLJŠI VODJA. Opis knjige je TUKAJ.

Vprašanja in mnenja sprejemam preko OBRAZCA za e-pošto. Če želite odgovor dodajte vaš e-naslov.

Ponudba poslovnih treningov: http://www.vodja.si
Osebni in poslovni coaching: http://www.nlp-coach.si

Zagotovite si takojšnje obveščanje o novih pripevkih na blogu vodja.net. Prijavite se TUKAJ

Kontakt: Marjan Račnik GSM 051 362 153 ali marjan@vodja.net