Postani (naj)boljši vodja

Veste, kdaj se ljudje obnašamo najbolj naravno in spontano? Veste, kje se izrazijo naše najboljše vrline, omejitve in strahovi? Veste, kje in kdaj s svojim vedenjem pokažemo, kdo dejansko smo? Veste, kdaj in kje lahko drugim pokažemo iz kakšnega testa smo in kakšne so naše dejanske sposobnosti?

Sta le dve stanji, v katerih se to izrazi. V stanju sproščenosti in stresa.

Še posebej in zelo izrazito v stanju stresa.

Za vodje je še posebej odločilno, kako se obnašajo v stanju stresa. Od tega, kako se vodja obnaša v takšnih situacijah je odvisno kako ga doživljajo sodelavci. To so situacije, v katerih si vodja utrdi ali oslabi svoj položaj.

Kdor se je odločil, da bo vodja, je s tem vzel v zakup tudi to, da bo doživljal situacije, v katerih je prisoten stres. Da se bodo bolj ali manj pogosto sprožala tudi manj prijetna čustva. Npr. jeza, razočaranje, žalost, nezadovoljstvo… Da se bodo pojavljale takšne in drugačne težave. Da se bodo ljudje odzivali ali obnašali drugače, kot bi vodja od njih pričakoval.

Pri vseh teh zadevah se lahko vodja v odnosu do svojih zaposlenih obnaša na naslednje tri načine: pasivno, napadalno, samozavestno.

Pasivno vedenje vodje

Osnovni značilnosti tega vedenja sta zanikanje in umikanje.

Za osebe s pasivnim obnašanjem je značilno, da imajo o svoji življenjski poziciji mnenje, da so drugi ljudje OK, oni sami pa ne. To je oseba, ki dovoli, da jo drugi izkoriščajo. Je večino časa zagrenjena in negotova. Primanjkuje ji samozavesti. Ima strahove, je zaskrbljena ter si ne upa izraziti svojih občutkov ter čustev. Rada se pretvarja, da je vse v redu. Ima malo energije in ne počne tega, kar bi veselilo njo, temveč to, kar od nje zahtevajo drugi. Ne zna sprejeti pohvale in podcenjuje to, kar naredi ali počne sama.

In kako se ob pasivnem vodji počutijo podrejeni? Večinoma jih takšno vedenje vodje vznemirja in jim povzroča nezadovoljstvo. Želijo si, da bi vodja bil bolj odločen. Da bi imel svoje mnenje. Takšnega vodjo imajo podrejeni za slabiča. Za hrbtom se mu posmehujejo in se norčujejo iz njega. Podrejeni se v odnosu do vodje počutijo večvredne. Če se pojavijo kakšni problemi jih utruja, da se morajo ukvarjati z vodjevim zanikanjem težave ali zavlačevanjem ob odločitvah.

Pasivni vodje odločitve prelagajo na druge. Od drugih pričakujejo, da bodo oni poskrbeli za rešitve, če se zgodijo kakšne težave. Življenje doživljajo »zgubim – zmagaš«.

Nasilno vedenje vodje

Osnovni značilnosti tega vedenja sta napadalnost in obtoževanje.

Za osebe z nasilnim obnašanjem je značilno, da si predstavljajo samega sebe kot OK, drugi pa to niso. V redkih primeri lahko gre tudi za predstavo “jaz nisem OK, ti nisi OK. To so osebe, ki si prizadevajo izražati svojo moč in pri tem zelo uživajo. Všeč jim je, ko drugi hitijo izvrševati njihove ukaze. Sebe povzdigujejo, druge pa teptajo. Prepričani so, da so le njihove zamisli dobre. Da imajo le oni prav. Zelo radi kritizirajo in se naslajajo nad tem, če druge ujamejo pri napakah. Vse to počno, ker se v resnici počutijo ogrožene in krive. Bojijo se, da bi drugi opazili, da imajo strahove in da niso tako močni, kot želijo s svojim vedenjem pokazati. Bojijo se, da bi kdo opazil, da tudi oni delajo napake. Bojijo se, da bi drugi pri njih opazili, da jim je hudo, ker se obnašajo izkoriščevalsko. Takšni vodje so polni energije, ki pa jo zapravljajo za napačne stvari. Pozornost usmerjajo v probleme, napake, težave in s tem uničujejo odnose. Tovrstni vodje, ki to vedenje prakticirajo skoraj vsak dan, so v današnjem času za podjetje zelo škodljivi. Še posebej zato, ker je lahko njihovo vedenje zelo blizu mobingu ali pa gre že za čisto pravi mobing, kot se imenuje psihično mučenje na delovnem mestu.

Nasilnim vodjem podrejeni zelo zamerijo njihov nepošten odnos, ker menijo, da si ne zaslužijo tako nasilne obravnave. Še posebej jim je odveč, da morajo biti nenehno pripravljeni na obrambo. To, da so veliko časa pozorni na to, kako se ubraniti, jim jemlje energijo, ki bi jo sicer lahko uporabili za kaj bolj ustvarjalnega. Vodjevo nasilno vedenje podrejene utruja, jih prizadene, ponižuje, jim načenja samozavest… To v njih sproža občutke jeze, zagrenjenosti, razočaranja, nemoči… In ker doživljajo takšne občutke, se odzivajo na dva načina. Eni, ki so bolj odločni, se upirajo vodji ali pa se na takšen ali drugačen način maščujejo. Vodji ali podjetju. Drugi, ki so manj odločni, pasivni ali imajo strahove v zvezi s svojo zaposlitvijo pa te občutke potlačijo v sebi. Iz teh potlačitev se š časom razvijejo zdravstvene težave in bolezni, ki so psihosomatskega izvora. Zelo pogosto se pojavijo glavoboli, nervoza, nespečnost, brezvoljnost, prebavne težave…

Nasilni vodje živijo s filozofijo »zmagam – zgubiš«. To vodenje jim prinaša uspehe, ki pa so večinoma kratkoročni. Nenehno se morajo soočati z zamerami, sovraštvom, nagajanjem in konflikti.

Samozavestno in spoštljivo vedenje vodje

Osnovne značilnosti tega vedenja so soočanje s problemom, odločnost in proaktivnost.

Za ljudi s samozavestnim in spoštljivim obnašanjem sta značilna odločnost in umirjenost. O sebi menijo, da so OK in tudi druge doživljajo da so OK. Vodje s to obliko vedenja se zavedajo, da so kot vodje prepričljivi, če znajo najprej voditi in upravljati sami sebe. Vodje, ki znajo voditi in upravljati s sabo, zmorejo suvereno voditi in upravljati druge. Ti vodje se ob težavah odzovejo pozitivno ter sami ali skupaj s podrejenimi iščejo najboljše možne rešitve. So ponosni nase, na svoj oddelek ter svoje podrejene sodelavce. S podrejenimi imajo odkrit ter spoštljiv odnos. Do podrejenih so pošteni in pravični. Njihova značilnost je tudi, da dajejo podrejenim povratne informacije. Znajo jih pohvaliti ter na ustrezen način podati konstruktivno kritiko, kadar je to potrebno. So zanesljivi, iskreni ter zadovoljni. V komunikaciji s podrejenimi so neposredni in odkriti. Zavedajo se svojih občutkov ter se odločno in spoštljivo zavzamejo za lastne pravice ali pravice drugih. Spoštljivi in pravični so do sodelavcev in to pričakujejo ter zahtevajo tudi od njih. Energijo usmerjajo v želene cilje ter v izgradnjo kvalitetnih odnosov s sodelavci.

Samozavestne in spoštljive vodje podrejeni cenijo in spoštujejo. Zaradi spoštljivih, odkritih in vzpodbudnih odnosov, podrejeni vodji sprotno poročajo, če se pojavijo kakšne težave ali napake. To naredijo, ker se pri tem ne počutijo ogrožene. To naredijo, ker se čutijo soodgovorne za uspešnost celotne delovne skupine. Vodjem, ki se obnašajo samozavestno ter spoštljivo, podrejeni radi pomagajo in si želijo sodelovati pri doseganju skupnih ciljev. Ljudje v skupinah in timih, kjer vodja igra »fair play« in ni manipulacij, svojo energijo usmerjajo v kvalitetno opravljanje dela.

Samozavestni in odločni vodje živijo s filozofijo »zmagam – zmagaš«. Sposobni so se pogajati in poiskati najboljše možne rešitve. Cilje dosegajo z zadovoljstvom in imajo pri tem podporo sodelavcev. Tem vodjem ljudje privoščijo uspeh.

—————————————————–

Priporočite stran tudi drugim.

P.S. VREDNO VAŠE POZORNOSTI: Skoraj vse vsebine iz tega bloga, seveda lepo urejene v celovit in tekoči tekst, ter še mnogo ostalega, sem zapisal v knjigi z naslovom POSTANI NAJBOLJŠI VODJA. Opis knjige je TUKAJ.

Vprašanja in mnenja sprejemam preko OBRAZCA za e-pošto. Če želite odgovor dodajte vaš e-naslov.

Ponudba poslovnih treningov: http://www.vodja.si
Osebni in poslovni coaching: http://www.nlp-coach.si

Zagotovite si takojšnje obveščanje o novih pripevkih na blogu vodja.net. Prijavite se TUKAJ

Kontakt: Marjan Račnik GSM 051 362 153 ali marjan@vodja.net

Eden od največjih izzivov današnjega časa je obilica informacij, ki smo jih deležni. In ne samo to, še večji izziv je v naše življenje vnesti nova spoznanja in nove veščine, kadar ugotovimo, da bi nekaj bilo smiselno spremeniti ali izboljšati.

Dobro je stvari poznati. Še bolje jih je razumeti in uporabljati.

Informacije so seveda zelo pomembne. Informacije so nam kot kažipoti, kam naj gremo in zakaj je v izbrano smer dobro iti. Proces učenja je v prvi fazi, ko si želimo zapomniti neke infromacije zelo olajšan, če pri tem sodeluje čim več čutil. Pri učenju si je smiselno pomagati z vizualnimi pripomočki (grafi, slike, miselni vzorci, filmi…).

Ali veste, da si ljudje stvari zapomnimo na sledeči način:

10% odstotkov tega kar preberemo,
20% tega kar slišimo,
30% tega kar vidimo,
50% tega kar preberemo, slišimo in vidimo,
70% tega kar preberemo, slišimo, vidimo in razložimo drugim,
90% tega, kar preberemo, slišimo, vidimo, razložimo nekomu drugemu a je to za boljše razumevanje dopolnjeno z povsem lastnimi in osebnimi spoznanji ter izkušnjami.

Torej, informacije še niso znanje. Informacije še niso izkušnja. Da bi se informacije spremenile v znanje jih je potrebno v praksi ozaveščeno uporabljati vsaj kakšnih 5-6 tednov. Da bi informacije postale izkušnje na nezavednem nivoju, jih je potrebno uporabljati vsaj tri mesece.

In ko nova znanja ozaveščeno uporabljamo tri mesece, postanejo del našega nezavednega odzivanja.

Učenje je proces, ko informacije skozi fazo razumevanja in s pogosto praktično uporabo postanejo uporabna veščina in znanje.

Pridružite se treningu NLP Praktik in informacije s področja komunikacije, čustvene inteligence, osebnega razvoja… spremenite v praktično znanje in izkušnje. Več o aktualnem treningu si lahko preberete TUKAJ .

Bi se udeležili treninga NLP Praktik? Prijavite se TUKAJ .

—————————————————–

Priporočite stran tudi drugim.

P.S. VREDNO VAŠE POZORNOSTI: Skoraj vse vsebine iz tega bloga, seveda lepo urejene v celovit in tekoči tekst, ter še mnogo ostalega, sem zapisal v knjigi z naslovom POSTANI NAJBOLJŠI VODJA. Opis knjige je TUKAJ.

Vprašanja in mnenja sprejemam preko OBRAZCA za e-pošto. Če želite odgovor dodajte vaš e-naslov.

Ponudba poslovnih treningov: http://www.vodja.si
Osebni in poslovni coaching: http://www.nlp-coach.si

Zagotovite si takojšnje obveščanje o novih pripevkih na blogu vodja.net. Prijavite se TUKAJ

Kontakt: Marjan Račnik GSM 051 362 153 ali marjan@vodja.net

Učenje je lahko tudi zabavno. O tem nas prepriča Jože Robežnik, ki ustvarja kratke poučne in zabavne filmčke. Ker je Jože zelo ustvarjalen sem prepričan, da bo svoje veščine na tem področju še bolj izpopolnil.

1. Priprava na smučanje - nabiranje kondicije

2. Priprava na smučanje - navajanje na šmučarske čevlje

3. Priprava na smučanje - izboljšajte občutek za ravnotežje

In še zanimivost: Jože je septembra 2009 zaključil 130 urni trening NLP Praktik in se naučil še bolje uporabljati svoje potenciale.