Postani (naj)boljši vodja

Biti vodja je pravo in ustrezno delovno mesto za ljudi, ki želijo, hočejo in zmorejo opravljati naslednje stvari:

• načrtovati,
• nadzirati,
• organizirati
• koordinirati,
• motivirati,
• delegirati.

Načrtovanje pomeni postavljanje in doseganje ciljev. Vodji morajo biti povsem jasni cilji skupine, ki jo vodi. V kolikor vodja ciljev ne razume, ima težave z načrtovanjem. Vodja mora razumeti tudi na kakšen način bo cilj realiziran. Za uspešno načrtovanje potrebuje vodja strokovno znanje s področja, ki ga vodi in znanja s področja vodstvenih veščin.

Nadziranje pomeni spremljanje procesa, kako skupina dosega zastavljene cilje. Vodja mora jasno vedeti s katerimi merili lahko presoja, ali skupina dosega ustrezne rezultate. Da bi vodja lahko suvereno nadziral delovni proces, ga mora popolnoma poznati ter razumeti. Za nadziranje potrebuje vodja strokovno znanje s področja, ki ga vodi.

Organiziranje pomeni, da zna vodja opredeliti pot, po kateri bo skupina dosegla cilj ob racionalni uporabi virov ter sredstev. Tukaj se tudi opredeli vloga in pomen vključenih akterjev. Vodja mora razumeti, kdo kaj naredi, kdaj to naredi in kako to naredi. Le s tem lahko suvereno odloča o tem, kako se bo odvijal proces izvedbe. Za suvereno organiziranje potrebuje vodja ključna znanja s področja vodstvenih veščin ter strokovno znanje s področja, ki ga vodi.

Koordiniranje je dejavnost, pri kateri se usklajeno združujejo aktivnosti več ljudi ali več organizacijskih enot, da bi cilj bil dosežen v okviru zastavljenih rokov in predvidenih standardov. Za suvereno koordiniranje potrebuje vodja predvsem znanja s področja vodstvenih veščin ter znanja s področja komunikacije.

Motiviranje je proces spodbujanja delavcev z določenimi sredstvi, da bodo z zadovoljstvom in lastnim pristankom opravljali dane naloge. Da bi vodja to opravilo izvajal suvereno, potrebuje znanja s področja psihologije vodenja ter komunikacijske spretnosti.

Delegiranje je dodeljevanje nalog in odgovornosti kompetentnim zaposlenim. Z delegiranjem dobi zaposleni poleg odgovornosti za izvedbo tudi ustrezne pristojnosti. Pri delegiranju je pomembno, da je odgovornost sorazmerna s pristojnostjo. Večja kot je pristojnost večja je odgovornost in obratno, manjša kot je pristojnost manjša je odgovornost. Za suvereno delegiranje potrebuje vodja strokovno znanje s področja, ki ga vodi, znanja s področja vodstvenih veščin ter znanja s področja komunikacije.

Poleg zgoraj omenjenih nalog pa je nujno, da zmore vodja prevzeti 100% odgovornost, za vse svoje odločitve in za realizacijo zastavljenih ciljev.

Se strinjate, da je vodenje velik izziv? Se vam zdi, da je lahko vodja kdorkoli?

VREDNO VAŠE POZORNOSTI: V pripravi je izdaja knjige o razvoju vodstvenih veščin. V prednaročilu jo boste lahko kupili za 40% ceneje, kot v redni prodaji. Več o tem si preberite TUKAJ .

Osnova komunikacije je dober stik. Če ne ustvarite dobrega stika se sogovorniki upirajo vašim pobudam, idejam in nameram. Upiranje se lahko izraža v blagi obliki z napetostjo in zadržanostjo in v bolj odločni z žaljivostjo ter konfliktnim vedenjem. Ko se pokažejo prvi znaki upiranja ali neodobravanja, poskrbite ponovno za izgradnjo dobrega stika. Če želite na druge vplivati brez pritiskov in nasilja, vam lahko to uspe le z dobrim stikom

A. Spremljanje

Spremljanje je vzpostavljanje komunikacijskega mostu s spoštovanjem in odprto vedoželjnostjo. Za spremljanje sta značilni dve veščini. Prva je zrcaljenje, druga pa kalibriranje (emaptično vživljanje v sogovornika). V obeh fazah je zelo pomembno tudi pozorno poslušanje.

Če ste pri vživljanju v sogovornika iskreni, bo ta nezavedno dojel, da spoštujete njegovo stanje in vam bo čez čas pripravljen v komunikaciji slediti v smer, kamor boste želeli vi.

A1. Zrcaljenje

Ljudje, ki imajo namen vzpostavili dober stik, se spoštljivo uskladijo s sogovornikovo govorico telesa. Pri tem (navzkrižno) posnemajo drobne telesne gibe in njuni govorici telesa se, če gledamo s strani, kaj hitro dopolnjujeta. Pomembno je, da se uskladitev zgodi tudi na nivoju govorne komunikacije, ko se npr. pri postavljanju vprašanj hitrost govora in višina glasu prilagodi sogovorniku.

A2. Kalibriranje

Koncept kalibriranja je osnovan na predpostavki, da čustvena stanja vplivajo na našo fiziologijo oziroma na naše notranje misli in se vse to odraža v telesu. Kalibriranje je globlje (empatično) vživljanje v sogovornika. Stvari, na katere se kalibriramo so:

• dihanje
• obrazni tonus
• glas
• drža telesa
• nagib glave
• velikost in položaj ustnic

A3. Pozorno poslušanje

Kadar poslušamo celostno in iskreno, dobijo sogovorniki občutek da smo res pozorni do njih. Pri tem gledamo govorečega in opustimo vse ostale aktivnosti. Kimamo z glavo, ohranjamo očesni stik, imamo usklajene telesne gibe. Prizadevamo si, da bi čimbolj začutili, kar doživlja govorec.

A3 - I. Pasivno poslušanje
Pri pasivni obliki poslušanja govorcu popolnoma prepustiimo, da sam izbira vsebino. Pri tem smo potrpežljivi, damo mu čas da si vzame odmor po lastni izbiri in v skladu s svojimi občutki. Po potrebi uporabljamo verbalne odzive (aha!, razumem!, jasno!, ja?!, povej!, …).

A3 - II. Aktivno poslušanje
Aktivno poslušanje je povzemanje, oz. prafraziranje. To obliko poslušanja uporabimo, da se natančno prepričamo, če smo sogovornika resnično pravilno razumeli. Koristno je pri preverjanju informacij in sporazumov. Še posebej v konfliktnih situacijah in pri reklamacijah…Stavke začnemo z: ‘’Če sem te pravilno razumel, si želel/a povedati… Če sem te pravilno razumel si mislil/a na…

B. Neverbalno in verbalno vodenje
Vodenje je sprememba odnosa v komunikaciji, ko prične oseba, ki je bila prej v položaju poslušalca, aktivno voditi pogovor; lahko tudi v povsem drugo smer oziroma tematsko področje. Vodenje je spreminjanje našega vedenja, da bi nam sogovornik sledil. Uspešno in spontano vodenje lahko deluje le, če je bil pred tem ustvarjen kvaliteten stik.

Povzetek

Dober stik je rezultat vživljanja v sogovornika, pri čemer se vanj vživimo na več ravneh. Na vsebinski ravni to pomeni, da imava oba enako temo in da uporabljava enak besednjak (strokovna, družboslovna, poljudna… tematika). Na ravni odnosov je pomembno, da sva oba v enakem čustvenem položaju, kjer kvaliteto odnosa povezuje hitrost govorjenja, višina glasu, ritem, jakost, izrazni jezik (narečje, naglas, sleng…). Pomembna je tudi usklajenost telesne govorice s sogovornikom. Mišljena je gestikulacija, obrazna mimika, telesna drža, dihanje… Nenazadnje pa je bistvena še sistemska raven, saj gre pri njej za medsebojno usklajenost na področju spoštovanja vrednot, kulture, religije…lahko tudi načina oblačenja itd.

Osebe, ki se odločijo, da bodo postale vodje, bodo lahko pri tem delu učinkovite, če obvladujejo tri ključna področja vodenja. To so:

• strokovna usposobljenost (popolno poznavanje delovnih procesov in poznavanje delovnih nalog za vsakega neposredno podrejenega),
• vodstvene spretnosti (koordiniranje, delegiranje, razvijanje kompetenc pri zaposlenih, vodenje sestankov, upravljanje s časom, določanje prioritet, timsko delo, vzpodbujanje inovativnosti…),
• komunikacijsko – motivacijske spretnosti (razvita čustvena inteligenca, sposobnost delati z različnimi tipi ljudi, učinkovito podajanje informacij oz. navodil, pravilno podajanje kritike in pohvale, motiviranje sodelavcev glede na njihove vrednote, učinkovita raba jezika – retorika,…).

Zgornja tri področja si lahko predstavljamo kot stebre, ki podpirajo vodenje. Da bi bilo vodenje učinkovito, je potrebno razvijati vse tri stebre. Po izkušnjah ima večina vodij zelo visoko razvito strokovno usposobljenost, okoli 90%, vodstvene spretnosti so večinoma razvite nekje pri 60%, komunikacijsko – motivacijske spretnosti pa običajno ne dosegajo niti 40% želenih vrednosti. In to so velike rezerve, ki jih je vredno izkoristiti. V ljudeh je izjemen potencial, ki ga lahko iz njih izvabijo le vrhunski vodje.